Ekstaza
Prijazno vabimo v Veliko dvorano Lutkovnega gledališča Maribor na projekcijo filma Ekstaza (1933).
Film češkega režiserja Gustava Machatýja, ki je nekaj let predtem z Ito Rino posnel Erotikon, je ob premieri navkljub nesporni umetniški vrednosti zaradi nekaterih prizorov v javnosti sprožil hudo ogorčenje in zgražanje. Cenzorji so bili neusmiljeni, narejene so bile različne verzije izvirnika, iz katerih so bili sporni prizori izrezani, v nekaterih državah pa je bil film sploh prepovedan.
V filmu Ekstaza je eno svojih prvih velikih vlog odigrala prelestna Hedwig Kiesler, ki je pozneje zaslovela kot Hedy Lamarr in postala ena najvidnejših igralk zlate dobe Hollywooda. Ob njej sta zaigrala jugoslovanski igralec Zvonimir Rogoz in nemški igralec Aribert Mog.
Na tokratni projekciji bo predvajana digitalno restavrirana verzija filma, ki so jo leta 2019 pripravili v studiu L'Immagine Ritrovata ob podpori Mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih in pod supervizijo Narodnega filmskega arhiva v Pragi.
Projekciji bo sledil pogovor, v katerem bodo sodelovali novinarka in filmska ustvarjalka Majda Širca, filmska kritičarka in teoretičarka Veronika Zakonjšek ter filmski ustvarjalec in direktor Festivala slovenskega filma Bojan Labović.
Majda Širca (1953, Postojna), umetnostna zgodovinarka, novinarka, urednica, kritičarka, avtorica dokumentarnih filmov ter nekdanja poslanka, državna sekretarka in ministrica za kulturo Republike Slovenije. V letih od 1989 do 1997 je na RTV Slovenija, kjer je bila tudi urednica oddaj o kulturi v kulturno-informativnem in umetniškem dokumentarnem programu, ustvarila skoraj sedemdeset televizijskih mesečnih dokumentarnih oddaj Povečava (Blow up), ki so filmsko umetnost širile tudi na sociološki, kulturološki, likovni, antropološki in historični vidik družbenih razmerij. Je avtorica knjižnih, številnih revijalnih in časopisnih tekstov s področja filma, avdiovizualne kulture in humanistike, ob tem pa je urejala tudi filmske rubrike v različnih revijah in časopisih ter objavljala kritiške in teoretske zapise v zbornikih in samostojnih publikacijah. Večkrat je predavala na različnih izobraževalnih srečanjih, delavnicah in seminarjih ter na šolah. V letih od 2008 do 2011 je bila ministrica za kulturo, od leta 2012 do jeseni 2022 pa je bila zaposlena v dokumentarnem programu RTV Slovenija, kjer je ustvarila številne avtorske dokumentarne filme. Leta 2015 je v Obalnih galerijah Piran pripravila razstavo, ob kateri je izšla publikacija s ključno študijo Piran v filmu, Koprodukcijski časi Slovenije. Med njenimi zadnjimi pomembnejšimi objavami sta objavi o italijanskem literarnem in filmskem ustvarjalcu Pieru Paolu Pasoliniju (Heretični empirizem, Slovenska kinoteka, 2022) in o slovenskem igralcu Radku Poliču.
Veronika Zakonjšek (1989, Celje) je filmska kritičarka in publicistka, ki redno piše za revije Ekran, Kino!, Dialogi in časopis Dnevnik. Leta 2015 je diplomirala na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, v svojem diplomskem delu pa se je posvetila preizpraševanju vloge ameriških filmskih ustvarjalk v luči femi-nističnega izziva družbeni hegemoniji ali ohranjanja statusa quo. V soavtorstvu je napisala knjižico Poklon Marijani Brecelj, ki je julija 2022 izšla v založbi Slovenske kinoteke. Je programska soselektorica Festivala slovenskega filma, redno pa sodeluje tudi s filmskimi festivali, kot sta Kino Otok in Animateka. V sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev moderira podkaste Filmarija, kot članica mednarodnega združenja filmskih kritikov in publicistov Fipresci pa redno sodeluje v domačih in mednarodnih festivalskih žirijah, kot so Liffe, Rotterdam, Viennale, Mannheim-Heidelberg in Luxor African Film Festival.
Bojan Labović (1961, Maribor) je filmski in televizijski scenarist in režiser. Študij režije in scenaristike je zaključil na katedri za dokumentarni film znamenite praške filmske akademije FAMU in pridobil naziv magister dokumentarnega ustvarjanja. Je avtor več kot šestdeset dokumentarnih in igrano-dokumentarnih filmov, nadaljevank ter različnih televizijskih oddaj in scenskih postavitev. Med njegovimi deli so na primer prva filmska upodobitev Ivana Kram-bergerja Moja prva knjiga, pripoved o novi meji v Halozah Zgodba o stoletju, serija Tretje oko, dokumentarni portreti dr. Vekoslava Grmiča Slavkova pot, dr. Bruna Hartmana Na poti pride vse naproti in dr. Vlada Sruka Gospoda gre čez progo, dokumentarec o propadu mariborske avtomobilske industrije Umrli gigant, zgodba o švicarskem pisatelju in psihoanalitiku Paulu Parinu Potem Goldy reče, to moraš pa enkrat napisati, igrani dokumentarec Mariborska dvorišča ter dokumentarni drami Križ in kladivo in Baron iz province. Je tudi avtor scenarijev za celovečerna filma Bele tulpike in Bella Ciao ter za kratka igrana filma Tatovi koles in Mož, ki je vonjal za Adolfom Hitlerjem. Za svoja dela je prejel veliki nagradi na festivalu Cine Mundo v Argentini in na srednjeevropskem televizijskem festivalu v Keszthelyju, Vikendovo nagrado in Glazerjevo listino. Med drugim je režiral nekaj državnih proslav in drugih odrskih dogodkov, deluje pa tudi v dramskem in lutkovnem gledališču ter je aktiven pri oblikovanju kulturnih in filmskih politik. Od leta 2021 je direktor Festivala slovenskega filma.