Klovna ne bo

Ostarelima klovnoma se priprave na nastop nepredvidljivo zapletajo in tik pred dvigom zastora ju zanese v preteklost. Postaje spominov vijugajo od ranega otroštva preko odraščanja v skromnih razmerah odrekanja in drsenja na skupno umetniško pot do sedaj, ki se udejanja v parafrazi življenjskih sanj o nedosegljivi mojstrski briljanci. Namesto popolno zasnovane predstave nehote preigrata svoji življenjski zgodbi, zaznamovani s potovanjem do cilja v času in prostoru, ki mu lahko končno rečeta
dom. Minimalistične lutkovne prvine in neobičajne žonglerske točke z običajnimi predmeti prelivajoče gradijo poetične gibalno-vizualne spominske slike. Njihov skupni jezik je animacija: predmetov, lutk, telesa in delov telesa, prostora, zvoka, svetlobe, ritma. Predstava temelji na raziskovanju skupnih točk predmetno-lutkovnega gledališča, ki ga na svojstven način razvija Matija Solce, s tradicijo ruskega cirkusa, ki ga v spregah z modernim dramskim teatrom gojita Natalia in Ravil Sultanov.