Letni kino Minoriti: Še eno rundo, pa greva (Le città di pianura)

Francesco Sossai / Italija, Nemčija / 2025 / 100 min / italijanščina s slo. in ang. podnapisi

Carlobianchi in Doriano, dva petdesetletnika brez denarja in z življenjsko filozofijo »nikoli ne zavrni zadnjega kozarčka«, spoznata Giulia, sramežljivega študenta arhitekture, ki se še vedno išče. Naključno srečanje preraste v kaotično potovanje po beneških ravnicah, na katerem slabi nasveti, mački in nepričakovano prijateljstvo spremenijo Giuliev pogled na življenje in ljubezen.

Ljubezensko pismo beneškim vasem in mestom, kjer sta doma vino in žganje (kar jasneje razkriva italijanski naslov – Mesta nižine), ter komična drama, ki združuje humor, toplino in pridih melanholije.

Avtorji

Režija FRANCESCO SOSSAI • producenta MARTA DONZELLI in GREGORIO PAONESSA • koproducenta PHILIPP KREUZER CECILIA TRAUTVETTER • zgodba in scenarij FRANCESCO SOSSAI ADRIANO CANDIAGO • svetovalec pri scenariju FRANZ RODENKIRCHEN • montaža PAOLO COTTIGNOLA • direktor fotografije MASSIMILIANO KUVEILLER • glasba KRANO • zvok MARCO ZAMBRANO • oblikovanje zvoka SEBASTIAN PABLO POLONI • mešalec zvoka FRANCESCO TUMMINELLO • scenografija PAULA MEUTHEN • kostumografija ILARIA MARMUGI GUILLEM SOLER POU • maska FENIX GUZMAN • sodelavca ROBERTO CITRAN in ANDREA PENNACCHI.

Režiser Francesco Sossai o filmu

Še eno rundo, pa greva se je rodil neke zimske noči pred skoraj desetimi leti, ko sem se v Benetkah napil z dobrim prijateljem. Spoznala sva mladega študenta arhitekture z beneške univerze IUAV, kar je bil začetek velikega prijateljstva. Naslednje jutro sva mu na pol v šali predstavila idejo za film Še eno rundo, pa greva o dveh moških iz hribov, ki prideta v Benetke na zadnjo pijačo. Film se je tako začel kot šala, ki se vrti okoli treh glavnih tem: alkohola, prijateljstva in arhitekture (…)

PREDFILM

V oblakih spomina

Francesco Sossai, 8 min

V prihodnosti filmska umetnost ne obstaja več, zato se iz nje vrne moški, ki išče kopijo filma z igralko Noro Gregor. Prvoosebna pripoved japonskega režiserja je nekakšen psihološko-geografski dnevnik o mestu Gorica.

Izjava režiserja: “Spoznal sem ga na dan, ko mi je šlo vse narobe. Pisal sem scenarij. Mislil sem, da me bo Italija s svojo arhitekturo in načinom življenja navdihnila. Gorica mi je bila všeč. To je mesto na meji med dvema svetovoma, a za tiste, ki prihajajo od daleč, so meje zabrisane. Jaz sem prišel od daleč, iz japonskega mesta Sendai. Hotel sem pisati, silno sem si želel pisati, vendar se mi je uspelo samo izgubiti. Daleč od Japonske ni bilo ničesar, o čemer bi lahko pripovedoval. Potem pa se je na klopi pred mano prikazal človek. Dejansko se je “prikazal” kot v starih nemih filmih.”

Predfilm prinašamo v sodelovanju s Kinoateljejem, nastal je v okviru projekta Naš vsakdanji kino v okviru Evropske prestolnice GO! 2025.