VELIKANI_plastične krajine

Ekološko-kritična predstava je namenjena tako odraslim kot otrokom. Prikazuje posledice človekovih dejanj na eni in na drugi strani planeta (teorija metuljevega učinka). Preko poetične plesno-vizualne kompozicije ozavešča, kako odvržen odpadek pripomore k lomljenju ledene gore, podnebnim spremembam in k nastanku otokov plastike v oceanu.

Koncept, koreografija in režija Ajda Tomazin
Soustvarjanje in ples Špela Premelč
Avtorska glasba Drejc Pogačnik, Sašo Tepina
Oblikovanje prostora in kostumov Ajda Tomazin
Pomoč pri izdelavi scenskih elementov Gall Močnik
Svetovanje in oblikovanje svetlobe Anže Virant
Snemanje in montaža videa Črt Štrubelj
Fotografija Mirta Zajc, Maša Pirc / Layerjeva hiša
Produkcija ODPRTI PREDALI, zavod za sodobne intredisciplinarne procese Kranj
Koprodukcija Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, Zavod Carnica (Layerjeva hiša)
S podporo Mestne občine Kranj in Ajde Tomazin

Ajda Tomazin je zaključila SVŠGL smer sodobni ples, diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter magistrirala iz Koreografije in Performansa na Inštitutu za Aplikativne gledališke znanosti na Univerzi v Giessnu. Deluje kot interdisciplinarna oblikovalka in koreografinja. Je avtorica številnih projektov in predstav, kreativna sodelavka pri mnogih ustvarjalnih procesih in pedagoginja. Njena specifika je, da projektom doprinese celostne koncepte, ki zaobjemajo koreografijo in oblikovanje, te lastnosti pa se vpisujejo v izvirne predstave, katerih kakovost vse bolj prepoznava tudi širša mednarodna strokovna javnost. Je prejemnica nagrade Ksenije Hribar 2019 za izjemne dosežke na področju sodobne plesne umetnosti, prejemnica listine Mete Vidmer za posebne dosežke na plesnem področju za leto 2020 ter dobitnica nagrade po izboru publike na Gibanici 2021.

Ledeniki nosijo nepredstavljiv spomin zemeljske zgodovine, in ko se v nekem trenutku Špela znajde zlepljena, ugreznjena vanj in v smeti, ki jih le-ta nosi s seboj, me nehote prešine vprašanje, kaj, če sploh kaj, puščamo zanamcem? In vendar se kljub hipnemu uvidu Človek ne ustavi pred staljenim ledenikom, še več, Špelina obleka se v celoti spremeni v plastičen, napihnjen pohlep, ki spremeni tudi njeno gibanje znotraj te plastične krajine. /…/ Odlična avtorska glasba Drejca Pogačnika in Saše Tepina tako izvrstno nadomesti že neštetokrat premlete besede o podnebnih spremembah in preraste vsakokratne debate o problematiki odpadne plastike ter z izrazito zvočno podobo riše dramaturgijo predstave, ki bi jo tako lahko razdelili na zgodbo ledenika, zgodbo človeka in za konec ... zgodbo oblaka.

Več o festivalu Platforma
http://www.festivalplatforma.si/