# Minoriti — kulturna četrt (celotna vsebina) > Celotna vsebina spletne strani minoriti.si (dogodki, film, razstave, vsebine za družine in strani), pripravljena tako, da jo lahko jezikovni modeli uporabijo neposredno, brez pregledovanja posameznih strani. Vsebina je na voljo v dveh jezikih: slovenščini (privzeto, brez predpone) in angleščini (/en/). Vir vsebine je DatoCMS; vključene so le objavljene vsebine. ## Pregled Ustanova: Minoriti — kulturna četrt Mesto: Maribor, Slovenija Matični zavod: Lutkovno gledališče Maribor (LGM) Ustanovitelj: Mestna občina Maribor Naslov: Vojašniški trg 2, 2000 Maribor Telefon: 08 200 54 84 Usmeritev: uprizoritvene umetnosti, lutke, film, razstave in večzvrstni kulturni program ## Program - Dogodki — gledališke in uprizoritvene predstave, koncerti in kulturni dogodki - Film — dokumentarni in filmski program, letni kino Minoriti - Razstave — likovne in tematske razstave - Za družine — vsebine in dejavnosti za otroke in družine - Lutkovni muzej — muzejski prostor, posvečen lutkam ## Prostori Kulturna četrt Minoriti obsega več prizorišč: - Minoritski samostan - Avditorij (zunanje prizorišče) - Minoritska cerkev - Sodni stolp - Lutkovni muzej - Tri babe ## Občinstvo - Širša javnost - Otroci in mladina - Šolske skupine - Ljubitelji umetnosti in kulture - Družine ## Ključne besede Minoriti, kulturna četrt, Maribor, Slovenija, uprizoritvene umetnosti, gledališče, lutke, razstave, dogodki, film, letni kino, LGM, Lutkovno gledališče Maribor, koncerti, delavnice ## Strani ### Politika zasebnosti URL: https://www.minoriti.si/zasebnost **Cenimo vašo zasebnost, zato vaše podatke vedno skrbno varujemo.** Osebne podatke obdelujemo v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in drugo zakonodajo, ki nam daje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Vsaka sprememba tega dokumenta bo objavljena na naši spletni strani. Z uporabo spletne strani potrjujete, da ste seznanjeni s celotno vsebino politike zasebnosti. **Upravljavec **Upravljalec osebnih podatkov je organizacija: **Lutkovno gledališče Maribor** Vojašniški trg 2 A 2000 Maribor **Kontakt: **Tina Kren Mihajlović tajnistvo@lg-mb.si 02 22 81 970 **Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov:** e-pošta: dpo@datainfo.si telefon: +386 (0) 2 620 4 300 spletna stran: www.datainfo.si ##### **1 Osebni podatki** Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. ##### **2 Nameni obdelave in podlage za obdelavo podatkov** Organizacija zbira in obdeluje vaše osebne podatke na naslednjih pravnih podlagah: - obdelava je potrebna za izpolnitev **zakonske obveznosti**, ki velja za upravljavca; - obdelava je potrebna za **izvajanje pogodbe**, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; - obdelava je potrebna zaradi **zakonitih interesov **za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba; - posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je **privolil** v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; - obdelava je potrebna za **zaščito življenjskih interesov** posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe. ######   **2.1 Izpolnitev zakonske obveznosti** Na osnovi določil v zakonu organizacija obdeluje podatke o svojih zaposlenih, kar omogoča delovnopravna in socialnovarstvena zakonodaja. Organizacija na podlagi zakonske obveznosti za namene zaposlovanja obdeluje predvsem naslednje vrste osebnih podatkov: ime in priimek, spol, datum rojstva, EMŠO, davčno številko, kraj, občino in državo rojstva, državljanstvo, prebivališče ipd. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov posameznikov pa je tudi: Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi in druga zakonodaja s področja kulture. V omejenih primerih je v organizaciji dopustna obdelava osebnih podatkov tudi na osnovi javnega interesa. Vsi veljavni področni predpisi s področja so zbrani na spletni strani pristojnega ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/zakonodaja/. ###### ** 2.2 Izvajanje pogodbe** V primeru, ko posameznik z organizacijo sklene določeno pogodbo, ta predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Osebne podatke smemo tako obdelovati za sklenitev in izvajanje pogodbe, kot je npr. prodaja vstopnic, abonmajev, ipd. Če posameznik osebnih podatkov ne posreduje, organizacija ne more skleniti pogodbe, prav tako vam organizacija ne more izvesti storitve oziroma dostaviti blaga ali drugih produktov v skladu s sklenjeno pogodbo, saj nima potrebnih podatkov za izvedbo. Organizacija lahko na podlagi opravljanja zakonite dejavnosti posameznike in uporabnike njenih storitev na njihov elektronski naslov obvešča o svojih o storitvah, dogodkih, izobraževanjih, ponudbah in drugih vsebinah. Posameznik lahko kadarkoli zahteva prekinitev tovrstnega komuniciranja in obdelave osebnih podatkov ter prekliče prejemanje sporočil preko povezave za odjavo v prejetem sporočilu, ali kot zahtevek po elektronski pošti ali z redno pošto na naslov organizacije. ###### ** 2.3 Zakoniti interes** Organizacija lahko osebne podatke obdeluje tudi na podlagi zakonitega interesa, za katerega si prizadeva. Slednje ni dopustno, kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov. V primeru uporabe zakonitega interesa organizacija vedno opravi presojo skladno s Splošno uredbo. Obdelava osebnih podatkov posameznikov za namene neposrednega trženja se šteje za opravljeno v zakonitem interesu. Organizacija lahko obdeluje osebne podatke posameznikov, ki jih je zbrala iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev, obveščanja o ugodnostih, dogodkih ipd. Za dosego teh namenov lahko organizacija uporablja navadno pošto, telefonske klice, elektronsko pošto in druga telekomunikacijska sredstva. Za namene neposrednega trženja lahko organizacija obdeluje naslednje osebne podatke posameznikov: ime in priimek posameznika, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko in naslov elektronske pošte. Navedene osebne podatke lahko za namene neposrednega trženja organizacija obdeluje tudi brez izrecne privolitve posameznika. Posameznik lahko kadarkoli zahteva prekinitev tovrstnega komuniciranja in obdelave osebnih podatkov ter prekliče prejemanje sporočil preko povezave za odjavo v prejetem sporočilu, ali kot zahtevek po elektronski pošti ali z redno pošto na naslov organizacije. ###### ** 2.4 Obdelava na podlagi privolitve oz. soglasja** V kolikor organizacija nima pravne podlage izkazane na osnovi zakona, pogodbene obveznosti ali zakonitega interesa, sme posameznika zaprositi za privolitev oz. soglasje. Tako lahko obdeluje določene osebne podatke posameznika tudi za naslednje namene, kadar posameznik poda za to soglasje: - naslov prebivališča in naslov elektronske pošte za namene obveščanja in komunikacije; - fotografije, video posnetki in druge vsebine, ki se nanašajo na posameznika (npr. objava slik posameznikov na spletni strani organizacije) za namene dokumentiranja aktivnosti in obveščanja javnosti o delu in dogodkih organizacije; - druge namene, za katere se posameznik strinja s privolitvijo. Če posameznik poda soglasje za obdelavo osebnih podatkov in v nekem trenutku tega več ne želi, lahko zahteva prekinitev obdelave osebnih podatkov z zahtevkom po elektronski pošti ali z redno pošto na naslov organizacije. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. ###### ** 2.5 Obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika** Organizacija lahko obdeluje osebne podatke posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v kolikor je to nujno za zaščito njegovih življenjskih interesov. V nujnih primerih lahko organizacija poišče osebni dokument posameznika, preveri ali ta oseba obstaja v njegovi zbirki podatkov, preuči njegovo anamnezo ali naveže stik z njegovimi svojci, za kar organizacija ne potrebuje posameznikove privolitve. Navedeno velja v primeru, ko je to nujno potrebno za zaščito življenjskih interesov posameznika. ##### ** 3 Hramba in izbris osebnih podatkov** Organizacija bo hranila osebne podatke le toliko časa, dokler bo to potrebno za uresničitev namena, zaradi katerega so bili osebni podatki zbrani in obdelovani. V kolikor organizacija podatke obdeluje na podlagi zakona, jih bo hranilo za obdobje, ki ga predpisuje zakon. Pri tem se nekateri podatki hranijo za časa sodelovanja z organizacijo, nekatere podatke pa je treba hraniti trajno. Osebne podatke, ki jih organizacija obdeluje na osnovi pogodbenega odnosa s posameznikom, organizacija hrani za obdobje, ki je potrebno za izvršitev pogodbe in še 6 let po njenem prenehanju, razen v primerih, ko pride med posameznikom in organizacijo do spora v zvezi s pogodbo. V takem primeru hrani organizacija podatke še 10 let po pravnomočnosti sodne odločbe, arbitraže ali sodne poravnave ali, če sodnega spora ni bilo, 6 let od dneva mirne razrešitve spora. Tiste osebne podatke, ki jih organizacija obdeluje na podlagi osebne privolite posameznika ali zakonitega interesa, bo organizacija hranila do preklica privolitve ali do zahteve do izbrisa podatkov. Po prejemu preklica ali zahteve za izbris se podatki izbrišejo brez nepotrebnega odlašanja. Organizacija lahko te podatke izbriše tudi pred preklicem, kadar je bil dosežen namen obdelave osebnih podatkov ali če tako določa zakon. V primeru uveljavljanja pravic posameznika organizacija hrani osebne podatke tega posameznika, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno, po pravnomočnosti pa skladno s pravnomočno odločitvijo v zadevi. Izjemoma lahko organizacija zavrne zahtevo za izbris iz razlogov iz Splošne uredbe, kot so našteti: uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave, razlogi javnega interesa na področju javnega zdravja, nameni arhiviranja v javnem interesu, znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalni nameni ali statistični nameni in izvajanje ali obramba pravnih zahtevkov. Po preteku obdobja hrambe mora organizacija osebne podatke učinkovito in trajno izbrisati ali anonimizirati, tako da jih ni več mogoče povezati z določenim posameznikom. ##### ** 4 Pogodbena obdelava osebnih podatkov in iznos podatkov** Organizacija lahko posamezne  osebne podatke na osnovi pogodbe o pogodbeni obdelavi zaupa pogodbenemu obdelovalcu. Pogodbeni obdelovalci lahko zaupane podatke obdelujejo izključno v imenu upravljavca, v mejah njegovega pooblastila, ki je zapisan v pisni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu in skladno z nameni, ki so opredeljeni v tej politiki zasebnosti. Pogodbeni obdelovalci, s katerimi sodeluje organizacija so predvsem: - računovodske storitve in drugi ponudniki pravnega ter poslovnega svetovanja; - vzdrževalci infrastrukture (videonadzor, varnostne storitve); - vzdrževalci informacijskih sistemov; - ponudniki e-poštnih storitev in ponudniki programske opreme, storitev v oblaku (npr. Arnes, Microsoft, Google); - ponudniki družabnih omrežij in spletnega oglaševanja (Google, Facebook, Instagram ipd.). Organizacija v nobenem primeru ne bo posredovala osebnih podatkov posameznika tretjim nepooblaščenim osebam. Pogodbeni obdelovalci smejo osebne podatke obdelovati zgolj v okviru navodil organizacije in osebnih podatkov ne smejo uporabiti za katerekoli druge namene. Organizacija kot upravljavec in njeni zaposleni osebnih podatkov ne iznašajo v tretje države (izven držav članic Evropskega gospodarskega prostora – članice EU ter Islandija, Norveška in Liechtenstein) in v mednarodne organizacije, razen v ZDA, pri so čemer razmerja s pogodbenimi obdelovalci iz ZDA urejena na podlagi standardnih pogodbenih klavzul (tipske pogodbe, ki jih je sprejela Evropska komisija) in/ali zavezujočih poslovnih pravil (ki jih sprejme organizacija in potrdijo nadzorni organi v EU). Organizacija za namene boljšega pregleda in nadzora nad pogodbenimi obdelovalci in urejenosti medsebojnega pogodbenega razmerja, vodi seznam pogodbenih obdelovalcev, v katerem  so navedeni vsi konkretni pogodbeni obdelovalci, s katerimi organizacija sodeluje. ##### **5 Posredovanje osebnih podatkov ** Organizacija kot upravljavec osebnih podatkov posreduje te osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam pod pogojem, da je za posredovanje podatkov izkazana ustrezna pravna podlaga in na podlagi utemeljene pisne zahteve, po veljavni zakonodaji varstva osebnih podatkov. Zahteva za posredovanje podatkov mora vsebovati: podatke in podpis vlagatelja oz. pooblaščene osebe vlagatelja, konkretno pravno podlago za pridobitev podatkov, namen in razloge pridobitve, vrste zahtevanih podatkov, obliko in način pridobitve podatkov in identifikacijo zadeve, za katero se podatki potrebujejo ter navedbo organa, ki jo obravnava. Organizacija bo osebne podatke posredovala vlagatelju v roku 15 dni od prejema popolne zahteve oz. bo vlagatelja v tem roku seznanila z razlogi za zavrnitev posredovanja podatkov.  ##### **6 Piškotki** Spletna stran organizacije deluje s pomočjo t.i. piškotkov (angl. cookies), ki so pomembni za zagotavljanje spletnih storitev, uporabljajo pa se za shranjevanje podatkov o stanju posamezne spletne strani, za pomoč pri zbiranju statistik o uporabnikih in obiskanosti spletnega mesta itd. Ob vstopu na spletno stran se na napravo naložijo samo tisti piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletne strani. Ostali piškotki se bodo naložili samo s posameznikovo privolitvijo, ki jo posameznik poda v obvestilu ob vstopu na spletno stran. Nastavitve lahko posameznik kadarkoli spremeni in piškotke izbriše (navodila se nahajajo na spletnih straneh posameznega brskalnika). Spletna stran organizacije uporablja naslednje piškotke: | Ime piškotka | Čas trajanja | Funkcija | | --- | --- | --- | | _ga | približno 13 mesecev | Piškotek uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih statističnih podatkov o uporabi spletnega mesta, kot so število obiskovalcev in način uporabe strani. | | _ga_WLQNGX1WHF | približno 13 mesecev | Uporablja ga Google Analytics za ohranjanje stanja seje in zagotavljanje pravilnega merjenja obiskov spletnega mesta. | | nf_country | Čas trajanja seje | Nujen piškotek, ki se uporablja za delovanje spletnega mesta in zagotavljanje ustrezne izkušnje uporabnika glede na njegovo lokacijo. | | __Secure-ROLLOUT_TOKEN | Približno 6 mesecev | YouTube piškotek za postopno uvajanje novih funkcionalnosti in A/B testiranje. | | __Secure-YEC | Približno 6 mesecev | YouTube piškotek za shranjevanje uporabniških nastavitev ter izboljšanje uporabniške izkušnje in prikaza vsebin. | | __Secure-YNID | Približno 6 mesecev | YouTube varnostni piškotek za preverjanje pristnosti uporabnika in zaščito pred zlorabami. | | VISITOR_INFO1_LIVE | Približno 6 mesecev | YouTube piškotek za oceno pasovne širine uporabnika in optimizacijo predvajanja vdelanih videoposnetkov. | | VISITOR_PRIVACY_METADATA | Približno 6 mesecev | YouTube piškotek za shranjevanje nastavitev soglasja glede zasebnosti in piškotkov. | | YSC | Čas trajanja seje | YouTube sejni piškotek za zagotavljanje pravilnega delovanja predvajalnika videoposnetkov ter beleženje interakcij z videom. | ##### **7 Videonadzor ** V javnem zavodu Lutkovno gledališče Maribor izvajamo videonadzor. S pomočjo videonadzora (kamere so nameščene v okolici vhodov v organizacijo) spremljamo vstope v prostore in izstope iz njih (na podlagi 77. člena ZVOP-2). Videonadzor pa izvajamo tudi za namen varovanja posameznikov (uporabnikov, zaposlenih in obiskovalcev) ter premoženja organizacije (na podlagi javnega interesa, kot ga določa točka (e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe, v povezavi s 76. in naslednjimi členi ZVOP-2). Znotraj nekaterih delovnih prostorov se videonadzor izvaja, kjer je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali varovanja tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Videonadzor nam bo v pomoč pri odkrivanju, obravnavi ali reševanju incidenčnih oz. izrednih dogodkov, kaznivih dejanj, odškodninskih ali drugih zahtevkov. Posnetki se hranijo 45 dni. Videonadzora ne izvajamo na način, ki bi imel poseben vpliv obdelave. Prav tako videonadzor ne omogoča neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo. Videonadzor omogoča spremljanje dogajanja v živo s strani pooblaščene osebe, vendar se navedeno ne izvaja. Vse informacije glede izvajanja videonadzora lahko pridobite na telefonski številki oz. elektronskem naslovu organizacije. Pravice posameznikov so opisane v tej Politiki zasebnosti. Dodatna vprašanja lahko naslovite tudi na pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. ##### ** 8 Varovanje podatkov in točnost podatkov** Organizacija skrbi za informacijsko varnost in varnost infrastrukture (prostorov in aplikativno sistemske programske opreme). Naši informacijski sistemi so med drugim zaščiteni s protivirusnimi programi in požarnim zidom. Uvedli smo ustrezne organizacijsko tehnične varnostne ukrepe, namenjene varstvu osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkrivanjem ali dostopom ter pred drugimi nezakonitimi in nepooblaščenimi oblikami obdelave. V primeru posredovanja posebnih vrst osebnih podatkov, jih posredujemo v šifrirani obliki in zaščitene z geslom. Posameznik je sam odgovoren, da svoje osebne podatke posreduje varno in da so posredovani podatki točni in verodostojni. Organizacija se bo trudila, da bodo osebni podatki, ki jih obdeluje, točni in po potrebi ažurirani, občasno se lahko obrne na posameznika za potrditev točnosti osebnih podatkov. ##### ** 9 Pravice posameznika glede obdelave podatkov** Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zahtevati dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave v zvezi z njim ter pravico do ugovora obdelavi in pravico do prenosljivosti podatkov. Zahteva posameznika se obravnava skladno z določbami Splošne uredbe in veljavne zakonodaje varstva osebnih podatkov. Vse navedene pravice in vsa vprašanja lahko posameznik uveljavlja z zahtevkom, poslanim na naslov organizacije. O zahtevi, ki se nanaša na pravice posameznika, bo organizacija odločala na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v roku enega meseca od prejema zahteve. Ta rok se lahko ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev podaljša za največ dva dodatna meseca, o čemer bo posameznik obveščen, skupaj z razlogi za zamudo. Uveljavljanje pravic je za posameznika brezplačno, vendar pa lahko organizacija zaračuna razumno plačilo, če je zahteva očitno neutemeljena ali pretirana, zlasti, če se ponavlja. V takšnem primeru lahko organizacija zahtevo tudi zavrne. V primeru dvoma o identiteti posameznika se lahko zahteva dodatne informacije, ki jih organizacija potrebuje za ugotovitev identitete. V kolikor je zahteva posameznika utemeljena, bo organizacija ugodila zahtevi in posameznika seznanila z odločitvijo. V primeru, da zahtevi posameznika ne bo ugodeno, bo organizacija izdala odločbo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Organizacija bo v odločbi posameznika seznanila tudi z informacijo o  pravici do pritožbe pri nadzornem organu v roku 15 dni od vročitve odločbe.  Pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu lahko posameznik uveljavlja pri: Informacijskemu pooblaščencu RS na naslovu Dunajska 22, 1000 Ljubljana (e-naslov: gp.ip@ip-rs.si, spletna stran: www.ip-rs.si). Politiko zasebnosti je sprejela odgovorna oseba organizacije dne, 11. 6. 2026. Ksenija Repina direktorica ### Kontakt URL: https://www.minoriti.si/kontakt ##### Ksenija Repina Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor [ksenija.repina@lg-mb.si](mailto:ksenija.repina@lg-mb.si) T: [+386 51 626 342](tel:+386%2051%20626%20342) T: [+386 2 228 1969](tel:+386%202%20228%201969) ##### Gašper Bohinec Tehnični koordinator [gasper@minoriti.si](mailto:gasper@minoriti.si) T: [+386 31 335 152](tel:+386%2051%20626%20342) T: [+386 2 228 1969](tel:+386%202%20228%201969) ##### Anja Jurše Družbena omrežja [pr@minoriti.si](mailto:pr@minoriti.si) T: [+386 2 228 1969](mailto:pr@minoriti.si) ### O Minoritih URL: https://www.minoriti.si/o-minoritih #### RAZLIČNI JEZIKI UMETNIŠKEGA USTVARJANJA #### SAMOSVOJE PRIZORIŠČE SODOBNIH UMETNOSTI _UNIKUM NA NACIONALNI RAVNI_ Kulturna četrt Minoriti se odslej skupaj z Lutkovnim gledališčem Maribor vzpostavlja kot samosvoje prizorišče sodobnih umetnosti, ki na sveže načine predstavlja različne jezike umetniškega ustvarjanja. Gledališke produkcije – s poudarkom na lutkah, ki predstavljajo srce tega kompleksa – in scenski dogodki so prvenstvena izrazna forma, temu pa se pridružujejo razstavna, koncertna, filmska in konferenčna dejavnost. Predvsem sodobne scenske prakse iščejo, skoraj zahtevajo, nove, drugačne prostore … in minoritski kompleks kulturne četrti ponuja edinstveno izhodišče zanje. Hkrati je kompleks unikum na nacionalni ravni, saj je umeščen v nekdanji sakralni objekt. Poleg Velike dvorane – umeščene na nekdanji samostanski vrt, Male dvorane – v prostorih minoritskega samostana, zaobjema Minoritsko cerkev, Sodni stolp, Avditorij in druga priložnostna prizorišča. Minoriti prav zato niso »le« prostor, temveč edinstvena entiteta, v kateri se zgodi preplet dogajanja celotnega mesta. #### VOZLIŠČE MESTNIH DELEŽNIKOV IN FESTIVALOV _IZMENJAVA, VZAJEMNOST IN TRAJNOSTNA INTERAKCIJA_ Minoriti so vozlišče skorajda vseh mestnih deležnikov in festivalov, kot so: Festival Lent, Festival Borštnikovo srečanje, Stoptrik, Dokudoc, Enimation, Platforma …, mestnih producentov in institucij, hkrati pa so dragocen partner neodvisnim producentom. V prepletu naštetih se kulturna četrt osmišlja skozi izmenjavo, vzajemnost in trajnostno interakcijo; z upoštevanjem zgodovinskosti kompleksa usmerja svoje delovanje v premislek in pokončno držo, ob tem pa dopušča vso svobodo umetniške artikulacije. ### Dogodki URL: https://www.minoriti.si/dogodki ### Za družine URL: https://www.minoriti.si/za-druzine #### Ujeti v preplet zgodb. **Dobrodošli v Minoritih - urbanem središču, kjer spodbujamo ustvarjalnost in negujemo otroško radovednost z vsebinami, ki nagovarjajo obiskovalce vseh starosti in mnogoterih okusov.** #### Sodoben program Od leta 2010 je Minoritski samostan domicil **Lutkovnega gledališča Maribor**, ki si s širokim naborom kulturno-vzgojnih vsebin – predvsem v prostorih Velike in Male dvorane – prizadeva za sodoben program lutkovne umetnosti. Svojo bogato zgodovino in razpon estetik pa postavlja na ogled v Lutkovnem muzeju Maribor. #### Edinstvena lokacija Družinski obisk bogati tudi edinstvena lokacija Minoritov, ki združuje zgodovino, kulturno dediščino in izjemne arhitekturne rešitve pri prenovi in preobrazbi prostorov v prizorišča za kulturne dogodke. Kompleks zajema tudi **Minoritsko cerkev,** ki je pomemben in zanimiv gradnik zgodovine Maribora. Minoritska pot vodi skozi stare hodnike in kleti, vse do med letoma 2014 in 2015 celovito obnovljene cerkve, ki bi naj bila nekoč prva mariborska župnijska cerkev. Danes se v njej odvijajo predvsem glasbene in zvočno usmerjene prireditve. Na notranjem dvorišču, v nekdanjem samostanskem vrtu, kraljuje mogočen hrast. Ta se razpenja nad tribuno Avditorija in je najstarejše drevo, ki raste znotraj starega mestnega jedra. **Avditorij **(so)uporablja oder Velike dvorane z odpiranjem železne zavese. V njem se odvijajo glasbene, gledališke, plesne in kino vsebine. Tovrstne vsebine gosti tudi **Sodni stolp,** ki je prvotno imel vlogo obrambnega stolpa in je bil zgrajen z namenom, da bi jugozahodni del mesta zaščitil pred vsiljivci. Obstaja nekaj različic o izvoru imena, ena od njih je, da je ime dobil po sodbah v času lova na čarovnice. #### Čudovita doživetja za vso družino Vse te izjemno zanimive zgodbe in poti se prepletajo na obnovljenem **Vojašniškem trgu,** ki bogati kulturno dediščino Maribora in združuje stare stavbne strukture, ki jim je prenova uspela povrniti njihov čar. Programsko obogaten najstarejši del mesta nudi čudovita doživetja za vso družino. V njem se srečujejo razigranost, sproščenost in ustvarjalnost. ** ** #### Dogodki za družine ### Film v Minoritih URL: https://www.minoriti.si/film #### Strokovno zasnovan program _Film v Minoritih_ Nekdanje "Filmske nedelje (in sobote) v Lutkovnem" smo preimenovali v **Film v Minoritih,** tako pa izpolnjujemo vlogo mestnega kina in nudimo kakovostno, nekomercialno filmsko ponudbo za vse generacije, temu pa se pridružujejo filmsko-vzgojni in izobraževalni programi. #### Programska raznolikost filmskih vsebin. Film v Minoritih je namenjem ljubiteljem gibljivih podob: Velika dvorana Lutkovnega gledališča Maribor postane kino, kjer je na ogled kvalitetna filmska selekcija nagrajenih, prepoznavnih, slovenskih in mednarodnih avtorskih naslovov. Filmske večere omogoča Mestna občina Maribor, pripravljamo pa jih v sodelovanju z različnimi partnerji. #### Spodbujanje filmske vzgoje občinstva Film v Minoritih se posveča kvalitetnemu avtorskemu filmu in vzpostavlja programsko raznolikost filmskih vsebin, ki primarno niso ustvarjene za razvedrilo. Spodbuja filmsko vzgojo občinstva v lokalnem okolju, ponuja prostor kuriranemu filmskemu programu in spremljevalnim vsebinam - kot so pogovori z avtorji, filmske delavnice in dialog o filmu ter posledično predstavlja žarišče filma v mestu. Vsebuje različne zvrsti ter dolžine filmov, saj sledi popularizaciji filmske kulture s ciljem rednega obiskovanja kina in je zastavljen v skladu s poslanstvom evropske mreže kinematografov Europa Cinemas, katere glavne točke delovanja so privabljanje raznolikih občinstev v kina s poudarkom na mladih občinstvih, podpora evropskemu filmu, izmenjava na nacionalni in evropski ravni, ohranjanje in bogatenje filmske dediščine. #### Filmi za sladokusce ### Tri babe URL: https://www.minoriti.si/tri-babe #### TRI BABE **Spomeniško zaščitena stavba Tri babe je bila nazadnje prezidana leta 1838, leta 1897 pa so ob njej prebili prehod do današnjega Vodnikovega trga. Tri babe z Info točko predstavljajo vstopno mesto kulturne četrti Minoriti, medtem ko Lutkovni muzej ponuja igriv vpogled v lutkovno zgodovino.** #### ZGODOVINSKI ORIS Ime lastnika, ki je dal hišo zgraditi sicer ne poznamo, a so arheološke raziskave odstrle tančice o njeni preteklosti. Glede na stavbno analizo je sedanja zasnova stavbe datirana v čas zadnje četrtine 18. stoletja, a so odkrite arheološke ostaline pokazale, da je le-ta bistveno starejša. Njeno najstarejšo fazo lahko datiramo v čas kmalu po izgradnji mestnega obzidja, arheološke raziskave pa so odkrile sledove še starejše poselitve. V pisnih virih od sredine 18. stoletja naprej se pojavljajo imena lastnikov hiše. Sredi 18. stoletja je hišo kupil Jurij Lessiack, ki jo je leta 1763 prodal zidarskemu mojstru Juriju Stadlerju. Leta 1786 je bila hiša prepisana na Franca Ksaverja Zeisla, leta 1799 pa je postala last Mihaela Klantschnigga in njegove žene Elizabete, roj. Matilnigg. Stavba je bila nazadnje prezidana leta 1838, leta 1897 so ob njej prebili prehod do današnjega Vodnikovega trga. V stavbi je bila še do 20. stoletja črna kuhinja, ki je med obema vojnama služila kot prekajevalnica. Leta 1941 je lastništvo hiše prešlo v last mestne občine Maribor. Celovita prenova hiše je potekala med leti 2020 in 2022. V njej je dobil sedež lutkovni muzej, kavarna kot tudi arheološka soba. #### INFO TOČKA **GLAVE BAROČNIH GOSPODIČEN** Presenetljivo odkritje predstavljata dve glavi baročnih skulptur, ki sta bili vdelani v stene južne kleti. Glede na oblikovno stilske značilnosti sta bili izdelani v sredini 18. stoletja, ter sta bili del baročnih kipov, od katerih so se ohranili le posamezni deli, prav tako odkriti v stenah kleti. Obe glavi sta na ogled v Info točki kulturne četrti Minoriti. #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo otroško radovednost. ### Minoritski samostan URL: https://www.minoriti.si/minoritski-samostan #### EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH SPOMENIKOV Zaradi svojega položaja v mestni veduti, zgodovine nastanka in umetnostnih kvalitet, je samostan eden najpomembnejših spomenikov v Mariboru in tudi širše. Minoritski samostan s cerkvijo Marijinega vnebovzetja leži na dravski terasi med Vojašniškim trgom in Pristanom, neposredno ob mestnem obzidju. Samostanski kompleks sestavljajo trije trakti: vzhodni južni in severni. S svojo podkvasto zasnovo je odprt proti jugozahodnem vogalu mestnega obzidja. Zunanje fasade so preproste, krasijo jih le okenske obrobe s profiliranimi prekladami v prvem nadstropju. Notranje dvorišče krasijo dvonadstropne arkade s toskanskimi stebri v drugem nadstropju. Vsi prostori v pritličju so obokani, manjšo dvorano v nadstropju krasi štukaturni okras stropa. #### PRENOVA IN DOGNANJA Samostan je bil v prenovi, zaključeni leta 2010, predan v uporabo za potrebe Lutkovnega gledališča. Takrat je bilo samostansko dvorišče spremenjeno v dvorano, oder pa umeščen ob nekdaj odprto zahodno stranico. Predhodna arheološka izkopavanja, ki so potekala ob pripravi na prenovo med leti 2006 in 2010, so odkrila izjemne nove podatke o nastanku samostana in mesta. Samostan je bil pozidan v podkvasti zasnovi že v sredini in drugi polovici 13. stoletja. Odkriti so bili številni srednjeveški fragmenti kot je zgodnjegotski portal v 1. nadstropju, freska iz tretje četrtine 14. stoletja, poznoromanski portal iz druge polovice 13. stoletja v pritličju in predvsem odkritja v severnem traktu, ki datirajo celo v 12. stoletje: fragment napisa v unciali, romanska svitkasta kapitela. Verjetno najpomembnejše pa je bilo odkritje zidov stavbe, katerih gradnja priča, da izvirajo iz 10. ali 11. stoletja s čimer jo smemo obravnavati kot najstarejšo odkrito stavbo srednjeveškega Maribora, istočasno z grajskimi ostalinami na Piramidi. #### V NAJSTAREJŠEM PREDELU MESTA **Minoritski samostan** je bil zgrajen v 13. stoletju in je edini samostan v mestu, ki izhaja iz obdobja srednjega veka. Minoritski red se je v Mariboru ustalil verjetno okoli leta 1250 in se naselili v že obstoječo arhitekturo, ki so jo temeljito spremenili in povečali v zgodnjegotskem slogu. Samostan so kasneje temeljito predelali tudi v 17. in na začetku 18. stoletja. Ob ukinitvi v času jožefinskih reform leta 1784 je postal vojašnica, po letu 1927 pa so bila v njem stanovanja in skladišča. Od leta 2004 je bil prazen in je nezadržno propadal, nato se je v 2007 začela prenova, tri leta kasneje pa je bilo vanj umeščeno Lutkovno gledališče Maribor. #### VELIKA DVORANA **Velika dvorana** služi kot osrednja dvorana kompleksa, obdaja jo dvonadstropni križni hodnik. Postavitev odra na zahodno stranico nekdanjega samostanskega dvorišča je ključna za prostorski koncept gledališča znotraj nekdanjega klavstra. Število sedišč: 182/273 [Tehnični podatki.](https://www.lg-mb.si/f/docs/prizorisca/LGM-Velika-dvorana-Tehnicni-raider.pdf) #### MALA DVORANA **Mala dvorana** se nahaja v prvem nadstropju v severovzhodnem vogalu samostanskega kompleksa. Namenjena je manjšim uprizoritvam, ki iščejo tesnejši stik med občinstvom in nastopajočimi. Na stropu je vidna rekonstrukcija štukatur, ki so bile odkrite ob prenovi. Število sedišč: 48/72 [Tehnični podatki.](https://www.lg-mb.si/f/docs/prizorisca/LGM-Mala-dvorana-Tehnicni-raider.pdf) #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo radovednost. ### Minoritska cerkev URL: https://www.minoriti.si/minoritska-cerkev #### MINIMALIZEM, SVETLOBA, VELIČASTNOST Enoladijska romanska cerkev je bila zgrajena v 12. stoletju. Vse kaže, da je bila to prva mariborska župnijska cerkev, ki je doživela več prezidav. Najobsežnejša sega v čas okoli leta 1710, ko je dobila današnjo baročno podobo, med letoma 2014 in 2015 pa je bila Minoritska cerkev deležna celovite prenove. V **Minoritsko cerkev** se umeščajo predvsem prireditve s poudarjeno glasbeno in zvočno usmerjenostjo ter prireditve, ki jim velika svetla cerkvena ladja ustreza zaradi izjemne estetske vrednosti. Ključni vidik, ki določa vsebine v prostoru, je odsotnost odrsko-scenske opreme in njegova akustična specifika. #### ZGODOVINA SKOZI DETAJLE Minoritska cerkev je enoladijska cerkev z baročnimi fasadami, okrašenimi s sgrafitno vrisanimi dvojnimi pilastri, pokončnimi okni in polkrožnimi manjšimi okni nad njimi. Pravokotni prezbiterij je na zahodu, cerkev pokriva opečna strma streha. Vzhodna glavna fasada je baročno vzvalovana, členita jo po dva pilastra na konkavnih stenah in ravni čelni stranici, ki ima tudi polkrožno sklenjen portal. Notranjščina je enoladijska s stranskimi kapelami. Prezbiterij krasijo štukature in poslikava Josepha Göblerja Apoteoza Marijine milostne podobe iz leta 1771 na oboku. #### PRVA MARIBORSKA ŽUPNIJSKA CERKEV Dokaj veliko enoladijsko romansko cerkev v bližini rečnega pristanišča so zgradili v 12. stoletju, najverjetneje kmalu po postavitvi gradu Marchburch na sedanji Piramidi okoli leta 1160, ko je na območju današnjega Maribora začela nastajati urbana naselbina. Vse kaže, da je bila to prva mariborska župnijska cerkev, v pisnih virih izpričana od leta 1189. Romanska cerkev je prvotno imela dolgo pravokotno ladjo in ožji pravokotni prezbiterij na vzhodni strani. Po dodelitvi samostana in cerkve minoritskemu redu, ki se je v mestu naselil verjetno okoli leta 1250, je cerkev dobila zgodnjegotsko podobo z visokimi šilastoločnimi okni, njen pravokotni prezbiterij so nadomestili z daljšim petosminsko zaključenim dolgim korom z zunanjimi oporniki, ki je v notranjščini dobil rebrast obok. Kor je eden največjih na Štajerskem. #### OBRAT Ostanki obeh prezbiterijev so bili razkriti med arheološkimi raziskavami in so sedaj vidni na vzhodni ploščadi pred glavno fasado cerkve. Pozneje so cerkev še večkrat prezidali, najbolj temeljito leta 1710, ko so ji dali današnjo baročno obliko s polkrožnimi in pravokotnimi okni ter naslikanimi pilastri na fasadah. Takrat so podrli zgodnjegotski prezbiterij na vzhodu in zgradili novega s kvadratno talno ploskvijo na zahodnem koncu ladje. Cerkev so tako obrnili in jo na vzhodu opremili z novo glavno fasado, sredi katere je stal visok zvonik s čebulasto streho. V notranjščini so srednjeveško ladjo v celoti obokali, jo okrasili s pilastri in jo ob straneh opremili s plitkimi kapelami, nad katerimi so uredili empore. #### PRENOVE - IN SPREMEMBE Okoli leta 1770 so cerkev znova prenovili; takrat je najverjetneje pod vodstvom mariborskega baročnega arhitekta Janeza Nepomuka Fuchsa dobila sedanjo vzvalovano pliastrsko poznobaročno fasado in poslikavo oboka v prezbiteriju. Med jožefinskimi reformami so leta 1784 cerkev in samostan odvzeli minoritom in ju namenili za potrebe vojske. Cerkev je takrat izgubila vse oltarje, orgle, pevski kor in zgornjo polovico zvonika. Po celoviti prenovi v letih 2014 in 2015, ko so bile odkrite številne gotske ostaline npr. severni portal, ostanki korne pregrade, je znova odprta za javnost kot kulturno prizorišče. Arheološka izkopavanja so pod tlemi cerkvene ladje vzpostavila dodatno etažo, kjer si obiskovalci lahko na licu mesta ogledajo baročni kripti in posamezne faze stavbnega razvoja cerkve od 12. stoletja do obdobja, ko je bila namenjena vojaškemu skladišču. Cerkev je umetnostno in arhitekturno izjemen spomenik v slovenskem merilu in širše, saj združuje ohranjene kakovostne sestavine preteklih obdobij od 12. stoletja do danes. #### RAZSTAVIŠČE V KLETI MINORITSKE CERKVE **Razstavišče v kleti Minoritske cerkve** je namenjeno občasnim razstavam, prostorskim postavitvam in manjšim uprizoritvenim formam. #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo otroško radovednost. ### Sodni stolp URL: https://www.minoriti.si/sodni-stolp #### SREDNJEVEŠKI OBRAMBNI STOLP **Sodni stolp** je srednjeveški obrambni stolp, ki je nekoč utrjeval jugozahodni vogal mestnega obzidja in izvira iz začetka 14. stoletja. Njegova podoba se je večkrat spreminjala, današnji obseg pa je dobil v času po drugi svetovni vojni. Z zadnjo prenovo v letu 2021 sta bili v njem vzpostavljeni dve prizorišči: v pritličju in prvem nadstropju. #### NAJLEPŠA STREHA V MESTU **Sodni, oziroma Pristaniški stolp je izrazito obrambna arhitektura – z monumentalno maso je varoval jugozahodni vogal mestnega obzidja.** Njegov oglati predhodnik je bil sezidan leta 1310, a so ga leta 1532 podrli. V letih 1548 – 1562 so pod vodstvom italijanskih gradbenikov, ki so gradili Rotovž, na novo zgradili tudi Sodni stolp. Takrat je bil za etažo nižji in pokrit s stožčasto streho. V 19. stoletju so ga povišali in uporabili za skladišče. Leta 1937 je pogorel, med požarom so se sesule streha in lesene etaže. Obnova je tekla od leta 1957 do 1960, ko so rekonstruirali strešno konstrukcijo in kritino. Leta 2021 je bil v celoti obnovljen v namene prireditvene dejavnosti in je odtlej v upravljanlju Lutkovnega gledališča Maribor. #### MED MITI IN RESNIČNOSTJO Sodni stolp je svoje ime dobil zaradi sodne pristojnosti mestnih oblasti, ne pa kot dejansko prizorišče sojenj ali izvrševanja kazni. Kljub razširjenim zgodbam in ljudskemu izročilu****zgodovinski viri ne potrjujejo, da bi se v stolpu odvijali čarovniški procesi ali da bi bile v njem izrekane sodbe ženskam, obtoženim čarovništva. Stolp je bil zgrajen kot del srednjeveškega obrambnega sistema mesta Maribor in je skozi stoletja opravljal predvsem utrdbene, nadzorne in varnostne funkcije. Zaradi svoje okrogle oblike je znan tudi kot *Okrogli stolp*, zaradi bližine Minoritskega samostana pa kot *Samostanski stolp*. Nahaja se na spodnjem delu mariborske tržnice na Lentu in predstavlja pomemben spomenik utrdbene arhitekture, ki skupaj z ohranjenimi deli mestnega obzidja oblikuje prepoznavno zahodno mestno veduto. Danes Sodni stolp ni več prostor sodne oblasti, temveč****živ kulturni prostor, vpet v dogajanje Kulturne četrti Minoriti, kjer zgodovina služi kot kulisa sodobnim umetniškim in kulturnim vsebinam. #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo otroško radovednost. ### Lutkovni muzej URL: https://www.minoriti.si/lutkovni-muzej #### PET DESETLETIJ ZGODOVINE Lutkovni muzej Maribor se nahaja na podstrešju stavbe na Vojašniškem trgu 3, nad Info točko in objektom Tri babe. #### Z MISLIJO NA VSE GENERACIJE Zgodovinsko-pedagoška zbirka z izbranimi lutkami, rekviziti, kostumi in scenskimi elementi odstira zastore v zgodovinski oris pred profesionalizacijo, v pet desetletij zgodovine Lutkovnega gledališča Maribor, v zaodrje in v procese nastajanja predstav. Zgodovina lutkovne umetnosti v Mariboru je izjemno bogata in priča o naklonjenosti meščanov vse od začetka 20. stoletja naprej. Lutkovni muzej nagovarja posamezne obiskovalce, organizirane skupine iz vzgojno-izobraževalnih zavodov in tuje obiskovalce – z mislijo na vse generacije. [Več o Lutkovnem muzeju Maribor](https://muzej.lg-mb.si/) #### LUTKOVNI MUZEJ JE ODPRT v petek med 16. in 18. uro v soboto med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo otroško radovednost. ### Muzej najstarejše trte na svetu URL: https://www.minoriti.si/muzej-najstarejse-trte-na-svetu #### NAJSTAREJŠA TRTA V KONTEKSTU URBANEGA RAZVOJA MARIBORA Muzej najstarejše trte na svetu izpostavlja najstarejšo trto v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora kot vinogradniškega središča Štajerske. Pri tem se opira na ohranjeno premično dediščino, ki dejstvo o izredni starosti še podkrepi. #### IZBRANO GRADIVO Razstavo ob izbranem gradivu in razstavnih besedilih dodatno obogatita računalniška animacija in video produkcija. #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo otroško radovednost. ### Janez Vidic: Od slik do lutk URL: https://www.minoriti.si/janez-vidic-od-slik-do-lutk Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, se Lutkovno gledališče Maribor, [Umetnostna galerija Maribor](http://www.ugm.si/) in [Univerzitetna knjižnica Maribor](https://ukm.um.si/) z izborom del iz svojih zbirk poklanjajo stoletnici rojstva priznanega ustvarjalca Janeza Vidica. #### Janez Vidic (1923–1996) in France Prešeren (1800–1849) Kaj povezuje slikarja Janeza Vidica s pesnikom Francetom Prešernom? Slovenija je ena redkih držav, ki pomen kulture potrjuje s praznikom. Izbrali smo 8. februar, dan smrti pesnika Franceta Prešerna, ki je s svojo Zdravljico bodril nacionalno zavest in povzdignil slovenski jezik na evropsko raven. 8. februar je tudi dan, ko se je rodil slikar Janez Vidic. Naključje? Za Janeza Vidica verjetno ne, saj je Vidic v času druge svetovne vojne, leta 1944, dobil priložnost, da ilustrira bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice. Odkritje talenta ob ustvarjanju ilustracij je bilo avtorju tako velika spodbuda, da se je v celoti posvetil likovni umetnosti. Na to pot se je podal po osvoboditvi na novo ustanovljeni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je najprej diplomiral iz slikarstva, nato pa končal specializacijo iz zidnega slikarstva. Janez Vidic bi 8. februarja 2023 praznoval svoj 100. rojstni dan. #### Janez Vidic, dva muzeja in knjižnica Dela Janeza Vidica, naturaliziranega Štajerca, slikarja, ilustratorja, avtorja stenskega slikarstva in dolgoletnega tehniškega urednika pri Založbi Obzorja (1956–73), hranimo v obeh muzejih. Ob ustanovitvi Lutkovnega muzeja v Mariboru pa lahko prvič povežemo znanja in osvetlimo različna polja umetnikovega ustvarjanja. Širši javnosti je manj znano, da je Janez Vidic v dveh gledaliških sezonah izdelal osnutke za lutke in scenografijo za tri lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Maribor. Takrat je umetnik že užival »pokoj« in se po lastnih besedah posvečal slikarstvu, za katerega prej, ob delu v Založbi Obzorja, ni imel dovolj časa. Kot kaže, ga je v tem obdobju navdušilo tudi sodelovanje z Lutkovnim gledališčem Maribor, ki se je leta 1968 preselilo v prostore na Rotovškem trgu in se leta 1974 profesionaliziralo. Tri lutkovne predstave, ki jih je Janez Vidic izdelal v četrti in peti sezoni (1977/78 in 1978/79) Lutkovnega gledališča Maribor, so nastale v sodelovanju različnih avtorjev in režiserjev: Pegam in Lambergar (ljudska povest v režiji in glasbeni opremi Edija Majarona), Rdeča kapica in zbegani volk (Rade Pavelkić v režiji Bojana Čebulja) in Vojak, dober korak (Milan Čečuk v režiji Bojana Čebulja). Kljub raznolikosti pa osnutki in izvedbe, ki jih danes lahko spremljamo v ohranjenih fotografijah predstave, kažejo značilne poteze Vidičeve estetike, ki jo je razvijal skozi ilustracijo in slikarstvo. Vse scenske elemente za tri predstave in ploske lutke za predstavo Pegam in Lambergar je poslikal sam, preostale lutke in rekvizite pa so po njegovih osnutkih izdelali v delavnici LGM. #### Ilustracije Janez Vidic šteje za enega vidnejših slovenskih ilustratorjev druge polovice 20. stoletja. Njegovo opus obsega več kot 100 knjižnih izdaj: od otroške in mladinske literature, ilustracije avtorskih besedil, romanov in pesmi do priročnikov in učbenikov, celo kuharskih knjig. Zelo zgodaj je pričel sodelovati z Mladinsko knjigo, ki je prepoznala njegov talent in mu tudi podelila prestižno Levstikovo nagrado (1950, 1951, 1953) za ilustracijo mladinske in otroške literature. Bogat opus na področju ilustracije pa je nastal tudi v dolgem in plodnem sodelovanju z Založbo Obzorja, kjer je ilustriral raznovrstno gradivo in skupaj z znamenitim urednikom Jožetom Košarjem prispeval k velikemu uspehu založbe. V začetku petdesetih je Vidičeva risba, vpeta v realistične tokove, izražena z enostavno črto, pogosto v tehniki perorisbe in tuša. Ustrezala je njegovi ideji, da lahko z jasno zasnovo vsebine bolje posreduje otrokom. Kasneje je njegova ilustracija pridobila ekspresivnejši izraz, sčasoma tudi groteskne poteze, s katerimi je na enostaven in učinkovit način obogatil like. Dr. Sergej Vrišer, ki je pogosto spremljal Vidičevo delo, je v obsežni monografiji, izdani ob veliki retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor leta 1983, poudaril, kako študiozno se je Vidic vedno poglobil v zgodovinsko ozadje dogajanja. Iskal je značilnosti časa, oblek in arhitekture, s katerimi je dopolnili dogajanje, kar je še posebej prišlo do izraza v priljubljenih izdajah, namenjenih odrasli publiki, na primer v Tavčarjevi Visoški kroniki (Obzorja, 1968), Linhartovem Matičku (Obzorja, 1967) in Vorančevem Doberdobu (Mladinska knjiga, Obzorja, 1980). Univerzitetna knjižnica Maribor, Enota za domoznanstvo in posebne zbirke ima Zbirko Založbe Obzorja in je dodala na razstavo dragoceno gradivo. #### Slikarstvo Njegov opus obsega različne slikarske tehnike; ob klasičnih izstopa bogat opus na steklu. Prepoznavnost je zgradil z izborom motivike in načinom slikanja, ki se približujeta ljudski likovni ustvarjalnosti. Nenehen vir, s katerim se je oplajal vso ustvarjalno pot, je črpal iz doživljanja NOB in motivike štajerske krajine, vasi in podob kmečkega življenja. Vidičevo izbiro elementarne slikarske poteze in motivike lahko razumemo kot zbliževanje s prvinskim, tako v naravi kot človeku. Vendar se za poenostavljeno potezo in okornim videzom skriva kompleksna sporočilnost. V zrelem opusu prepoznamo šopke suhega cvetja, »avtoportretnega petelina« in druge predmete izginjajoče etnografske dediščine Prlekije, ki jih je upodabljal z mero melanholije, fantastike in nadrealizma. #### Janez Vidic v javnem prostoru mesta Maribor Naj ob 100. obletnici rojstva Janeza Vidica Mariborčane spomnimo, da lahko umetnikova dela, ki jih je opremil z motivno različnim, barvitim, a stilno prepoznavnim stenskim slikarstvom, srečujemo vsak dan v notranjostih javno dostopnih prostorov: zanimivo veduto našega mesta iz leta 1957 (danes Mladinska knjiga) in del fantastične krajine z luno in soncem v nekdanji trgovini s čevlji Košuta, 1966; razgibanega Merkurja, ki se kopa v zlati barvi na Ekonomski poslovni fakulteti, 1962; slikarju ljub motiv mladosti in otroštva na osnovni šoli Franca Rozmana Staneta, 1962, in Angela Besednjaka, 1968. Delno vidna je njegova tipična barvno intenzivna domišljijska poslikava z motivi suhega cvetja in grmičevja s petelinom na Grajskem trgu v nekdanji poslovalnici Mestne hranilnice (danes trgovina Spar) iz leta 1967. V bližini Lutkovnega gledališča Maribor si lahko v preddverju kopališča Pristan ogledamo prizore z naslovom Štirje letni časi iz leta 1972, ki sta jih ustvarila skupaj s sinom Matjažem Vidicem, v preddverju regionalnega RTV centra pa kompozicijo fantastičnih živali, glasbil in figur. Žal moramo zapisati, da je zaradi malomarnosti lastnikov več slikarjevih vrhunskih del uničenih, zato ob tej priložnosti ponovno pozivamo javnost in stroko, da skupaj preprečimo nesprejemljivo in nerazumno razvrednotenje vrhunskih umetnostnih del in jih primerno zaščitimo za bodoče rodove. #### Na ogled Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, se Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor z izborom del iz svojih zbirk poklanjajo stoletnici rojstva priznanega ustvarjalca Janeza Vidica. Ob tej priložnosti smo za javnost pripravili posebno ponudbo – **ogled dveh muzejev za ceno ene vstopnice.**Akcija traja **od 3. februarja do 26. marca 2023.**** **Vstopnico lahko kupite na obeh lokacijah in z eno obiščete Umetnostno galerijo Maribor in Lutkovni muzej Maribor. Razstava je na ogled v delovnem času Lutkovnega muzeja Maribor - v četrtek in petek med 16. in 18. uro, v soboto med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v nedeljo med 9. in 13. uro. ### Dostopnost URL: https://www.minoriti.si/dostopnost #### Izjava o dostopnosti se nanaša na spletno mesto www.minoriti.si, za katerega skrbi Lutkovno gledališče Maribor Želimo si, da se na naših spletnih straneh počutite dobrodošli in da je vaša uporabniška izkušnja pozitivna. Uporabo spletnega mesta želimo približati najširšemu krogu uporabnikov, zato ga skušamo oblikovati tako, da je prilagojeno tudi osebam z omejitvami. Spletno mesto sledi standardu WCAG (Web Content Accesisibility Guidelines) 2.0. Skladnost po samooceni deloma ustreza stopnji AA. Ureditev dodatnih popravkov, ki bodo izboljšali dostopnost spletnega mesta, je v teku. #### Funkcije dostopnosti Opis dostopnih elementov in vsebin spletnega mesta: - Spletno mesto je odzivno (prilagajanje elementov in vsebine velikosti zaslona). - Spletno mesto ima razumljivo in konsistentno strukturo in navigacijo. HTML koda spletne strani je pregledana in urejena, da ustreza zahtevam različnih naprav. Stran je mogoče brez izgube informacij povečati do 200 %. Povezave na strani so prepoznavne. - Na spletnem mestu so glavne komponente vedno na istem mestu. - Kontrasti na spletnem mestu so primerni. Spletno mesto le izjemoma uporablja prikaz besedila na sliki. - Spletno mesto je mogoče upravljati s tipkovnico. - Spletno mesto je optimizirano za bralnike. #### Nedostopne vsebine Dostopnost spletišča nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.  - Prehodi s tipkovnico na določenih straneh niso optimalni. - Nekateri kontrasti ne ustrezajo standardom. - Nekateri elementi nimajo vpisanega optimalnega alternativnega opisa. - Spletno mesto nima drobtinic (prikaz položaja, kje na spletnem mestu se uporabnik trenutno nahaja). #### Povratne in kontaktne informacije Zaradi pogostih posodobitev vsebin lahko uporabniki pri brskanju po našem spletnem mestu, kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, občasno naletijo na težave z dostopnostjo. Če nam želite karkoli sporočiti ali pa vas zanima karkoli o dostopnih / nedostopnih vsebinah, nam lahko pišete na e-naslov ksenija.repina@minoriti.si. Odgovor boste prejeli v roku osmih dni od prejema obvestila oziroma prošnje. Če v tem roku ne bomo mogli podati ustreznega odgovora, vam bomo sporočili, kdaj bo odgovor podan in razloge za njegovo zakasnitev. #### Izvršilni postopek V primeru, da ugotovite odstopanja od določil Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, lahko podate prijavo inšpektorjem za informacijsko družbo po navadni ali elektronski pošti na naslov: **Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo Inšpektorat za javni sektor **Tržaška cesta 21 1000 Ljubljana ** T: **01 555 58 48 ** E: **gp.ijs@gov.si ** S: **[www.ijs.gov.si](www.ijs.gov.si) Datum objave Izjave o dostopnosti: 18. januar 2023, na podlagi samoocene. Zadnja posodobitev Izjave o dostopnosti: 3. september 2026. ### Razstave URL: https://www.minoriti.si/razstave ### Test URL: https://www.minoriti.si/test ### Avditorij URL: https://www.minoriti.si/avditorij #### POLETNO PRIZORIŠČE **Avditorij** se nahaja v nekdanjem samostanskem vrtu in (so)uporablja oder Velike dvorane z odpiranjem železne zavese. Oder je primeren za izvedbo glasbenih, gledaliških in plesnih vsebin na zunanji tribuni, nad katero se razpenja mogočen hrast. Avditorij je od leta 2017 odlično prizorišče za letni kino. Število sedežev: 520 #### NAJSTAREJŠI HRAST ZNOTRAJ STAREGA MESTNEGA JEDRA Hrast dob (*Quercus robur*), ki se nahaja v Avditoriju, je najstarejše in najdebelejše drevo, ki raste znotraj starega mestnega jedra. Območje le tega je bilo v srednjem veku omejeno z obzidjem ter gosto pozidano, zato prostora za zelenice, nasade in drevesa ni bilo. Izjema sta bili površini na sedanjem Slomškovem trgu, kjer je bilo pokopališče in kasneje vrtovi ter na območju nekdanjega Minoritskega kompleksa, kjer je danes Avditorij. Ta hrast ni le najdebelejše drevo mestnega jedra, ampak najverjetneje tudi edino, ki je ohranjeno iz tistih časov (z izjemo stare trte v bližini). Podatkov o starosti hrasta ni, glede na stare upodobitve in poznavanje drevesne vrste pa ocenjujemo, da je drevo staro vsaj 200, lahko pa tudi 300 let ali več. Obseg debla, izmerjen v letu 2019, je 481 cm, kar pomeni 153 cm premera. Visok je več kot 25 m. Zaradi svojih dimenzij, pričevalne vloge in izjemnega vedutnega pomena ga varujemo in je določen za drevesno naravno vrednoto lokalnega pomena. #### V prepletu zgodb Dobrodošli v Minoritih – urbanem stičišču, kjer ponujamo vsebine za obiskovalce vseh starosti, spodbujamo ustvarjalnost in negujemo radovednost. ### Podporniki in partnerji URL: https://www.minoriti.si/partnerji-in-sponzorji ### Javno povabilo URL: https://www.minoriti.si/javno-povabilo-gostinski #### Javno povabilo Objavljamo javno povabilo za zbiranje ponudb za uporabo gostinskih prostorov v Zunanjem avditoriju LGM za izvajanje programsko – gostinske dejavnosti. Želimo si kakovostno in raznovrstno gostinsko ponudbo ter izvedbo programa za obiskovalce LGM, organizacijske enote Kulturne četrti Minoriti in druge širše javnosti. Dokumentacija javnega povabila je na voljo ves čas trajanja javnega povabila, torej **od****28. 2. do 4.4. 2025** na spletni strani organizacijske enote Minoriti www.minoriti.si ali na naslovu Vojašniški trg 2a, 2000 Maribor. Dodatne informacije oz. vprašanja v zvezi z javnim povabilom lahko zastavite na elektronski naslov tajnistvo@lg-mb.si. [DOKUMENTACIJA](https://www.lg-mb.si/novice/--javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-za-uporabo-gostinskih-prostorov-v-zunanjem-avditoriju-lgm-za-izvajanje-programsko--gostinske-dejavnosti/) ### KAVARNA POD HRASTOM URL: https://www.minoriti.si/kavarna-pod-hrastom ## Razstave ### Špela Ambrož: Med sistemom in svobodo URL: https://www.minoriti.si/razstave/spela-ambroz-med-sistemom-in-svobodo _Termin: 2026-07-23 – 2026-08-12 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Špela Ambrož_ **Intermedijska zvočno-prostorska instalacija** Špela Ambrož v svoji umetniški praksi raziskuje grafiko kot odprt medij, ki ga povezuje z videom, zvokom in prostorskimi postavitvami. Klasične grafične postopke prepleta z digitalnimi tehnologijami, pri čemer medij razume predvsem kot nosilca ideje – vsako delo nastaja skozi iskanje forme, ki najbolje podpre vsebino. V središču njenega zanimanja so vprašanja identitete, spomina in načinov, kako doživljamo sodobni svet. Izhaja iz osebnih izkušenj, ki jih prepleta z družbenimi vprašanji, zato njena dela presegajo intimno izpoved in odpirajo širši razmislek o odnosu med posameznikom in okoljem, v katerem živi. Namesto enoznačnih razlag ustvarja prostor za različna branja, gledalca pa vabi, da v delo vnese tudi lastne izkušnje in interpretacije. V intermedijski zvočno-prostorski instalaciji se Špela Ambrož prvič izraziteje posveti zvoku kot samostojnemu nosilcu pomena. Delo izhaja iz njenega magistrskega raziskovanja in odpira vprašanja razmerja med umetniško avtonomijo ter pogoji sodobne kulturne produkcije. To ni več le tema umetniškega polja, temveč odsev širše družbene stvarnosti, v kateri ustvarjalnost vse bolj narekujejo zahteve po produktivnosti, učinkovitosti in nenehni razpoložljivosti. Instalacija zato presega razmislek o položaju umetnika in govori o izkušnji, ki je blizu mnogim. Živimo v družbi, ki spodbuja rast, dosežke in nenehno preseganje lastnih meja, pri tem pa pogosto zmanjka prostora za tišino, premislek in počitek. Posledica ni le utrujenost, temveč tudi občutek izpraznjenosti, ki se vse pogosteje kaže kot izgorelost – ne le kot osebna stiska, ampak kot simptom sistema, ki človekovo vrednost meri predvsem skozi njegovo storilnost. Zvok v instalaciji ni spremljava vizualni postavitvi, temveč njen osrednji gradnik. Obiskovalca ne nagovarja zgolj vsebinsko, ampak ga fizično umesti v zvočni prostor, kjer poslušanje postane tudi telesna izkušnja. Pomembno vlogo pri tem prevzame tudi arhitektura Sodnega stolpa. Njegov krožni tloris omogoča oblikovanje neprekinjenega zvočnega toka, ki obiskovalca postopoma potegne vase. Prostor tako ni le prizorišče instalacije, temveč njen aktivni del – zvočni izkušnji doda novo prostorsko in simbolno razsežnost. Kroženje zvoka postane prispodoba sistemov, v katerih se vsakodnevno gibljemo in iz katerih pogosto težko izstopimo. Delo ne ponuja enostavnih odgovorov ali jasnih sporočil. Namesto tega ustvarja situacijo, v kateri lahko obiskovalec razmisli o lastnem položaju znotraj teh mehanizmov. Kritika sodobnega načina življenja se ne vzpostavlja skozi razlago, temveč skozi neposredno izkušnjo prostora, zvoka in lastnega telesa. *Doroteja Kotnik * ### Mirjana Rukavina, Iz serije torzo URL: https://www.minoriti.si/razstave/mirjana-rukavina-iz-serije-torzo _Termin: 2026-07-07 – 2026-08-08 · Lokacija: Minoritska cerkev · Avtorji: Mirjana Rukavina_ **Krhkost v jedru krize človečnosti.** Mirjana Rukavina ima klasično umetnostno izobrazbo. Zaključila je študij slikarstva na Likovni akademiji na Dunaju in študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Dobro pozna osrednjo vlogo torza, človeškega trupa brez glave in udov, v zgodovini zahodne umetnosti. Začenši z Belvederskim torzom, fragmentom marmornega kipa golega moškega, čigar izvori segajo najverjetneje v zadnja stoletja pred našim štetjem, in je odločilno vplival na upodabljanje človeškega telesa v kasnejših obdobjih ter s tem odločilno zaznamoval pogled na človeško telo v zahodni kulturi. Nobeno naključje torej ni, da je umetnica izbrala torzo kot tisti motiv, preko katerega sočasno spregovori o svoji osebni zgodovini in zgodovini človeštva zadnjih stoletji, ko nam znanost in tehnologija omogočata vse večjo transparentnost in obvladljivost, obenem pa smo vse bolj krhki in ranljivi. Vsakodnevno smo soočeni z dokazi o grozodejstvih, ki jih širom sveta izvajajo pripadniki človeške vrste, mi sami pa ob njih ostajamo nemočni. Več kot vemo o sebi in bolje kot se poznamo, bolj smo oddaljeni od svoje človečnosti. Razstava Iz serije torzo, v kateri je umetnica ustvarila presunljiv preplet osebne zgodbe in aktualnega stanja sveta, predstavlja pomembno prelomnico v njenem opusu. Če je prej tematizirala človekovo telo v primežu tehnologij in družbenih zahtev skozi osebno izkušnjo, nam s to razstavo razpre pogled na kolektivni vidik le tega in na družbeno kot bistven, a pozabljen del naše človečnosti. ### Med travmo in igro Osrednje mesto razstave v Minoritih ima cikel akvarelov na papirju Iz serije torzo, ustvarjenih med leti 2023 in 2025. Nezaključeno, fragmentarno naravo motiva človeškega telesa brez glave in okončin v akvarelih Mirjane Rukavina še poudarja njihova kriptičnost. Konture in pregibi upodobljenih torzev so komaj opazni in ne nosijo posebej prepoznavnih individualnih potez. Kot pravi umetnica sama, je vsak torzo specifična študija telesa in ženske, ki stoji za njim. Gre za ženske različnih starosti, stanj in izkušenj svojega telesa. Torzo kot osrednji del ženskega telesa je zanjo identifikacijski moment, je trauma in resničnost, a hkrati tudi igra in pobeg. Monokromatika in variacije barv posameznih akvarelov, skupaj s podrobnostmi izvedbe kot so perforirani robovi papirja, ki izdajajo liste iztrgane iz risalnega bloka, poudarjajo repetitivnost in vsakodnevnost. Subtilna uporaba različnih stopenj prosojnosti akvarelnih barv in mehkoba linij, ki jasno nosijo sledove poteze umetničine roke, pa v te reprezentacije vključujejo moment naključja in subjektivnega, igrivosti in radosti. Ta kontrast med prisilo in svobodo, travmatičnostjo in igrivostjo podvajajo tudi drugi akvareli iz tega obdobja, ki jih je vključila v razstavo. Denimo serija The Palace (2022), še posebej pa imenitna Discotheque (2022), podoba, ki se po mojem mnenju najbolj približa (nemogoči) upodobitvi tega, kako se življenje in sanje neopazno pretakata eno v drugega. Akvareli, katerih motiv je arhitektura, dvoumnost in tesnobnost zlasti izražajo z arhitekturnimi elementi kot so stavbe brez strehe, podirajoči se, ali komaj stoječi stebri, pa tudi z barvnimi motivi kot sta črno ali oranžno sonce, najbolj opazno pa s ponavljajočim se elementom “V,” ki posega in ruši ustaljeno arhitekturno kompozicijo. Kot pravi sama, > “Vedno je prisotna neka motnja ali element, ki lahko napove obrat v percepciji, tako pri torzih kot arhitekturi. Dvoumnost mi je vodilo pri delu in me navdihuje”. ### Objem Belvederski torzo slovi po tem, da upodablja človeški trup v ukrivljenem položaju. Ukrivljen torzo je tudi izhodišče tokratne razstave Mirjane Rukavina, ki je kot odraščajoče dekle zaradi skolioze oziroma ukrivljene hrbtenice nosila ortopedsko opornico, steznik imenovan Milwaukee. To je močno zaznamovalo njeno umetniško pot od samega začetka, zlasti znamenit je njen video performance Milwaukee iz leta 1999, ob katerem je ustvarila tudi črno bel in barvni film na 8mm traku. Rukavina je začela kot slikarka, od leta 2002 pa se ukvarja tudi s fotografijo, zlasti odmevna sta bila njena projekta Beauty Archives (2002-2004) in Fashion Untitled (2016-2022). Razstava Iz serije torzo odpira pogled na drugo, manj znano stran njene ustvarjalne poti, a tudi tu ima njena telesna izkušnja ortopedske opornice osrednje mesto. Tako je med štirimi zgodnjimi abstraktnimi deli tudi Multiplied (1998), ornament iz stekla, pritrjenega na kvadratni meter veliko ploščo iz nerjavečega jekla, ki sprva deluje kot različica matične plošče računalnika, dejansko pa je tudi v tem primeru ključni motiv steznik, opornica. Stekleni elementi, ročno brušeni v znameniti slovenski steklarni Rogaška, so namreč vpeti v objemalke iz jekla na podoben način, kot je bilo njeno telo vpeto v steznik. > “Ta fizična izkušnja me spremlja in se izraža tudi v izboru in odnosu do materialov, ne samo v smislu izpovedi: občutljivo-neobčutljivo.” Untitled, risba na papirju iz leta 1993 prinaša sublimno vizualno analizo čutnih in abstraktnih pojmov kot sta “objem” (Umarmung) in “spoj” (Verkuppelung). Na samem začetku razstave pa so fotografije iz serije Milwaukee in eden od rentgenskih posnetkov hrbtenice umetnice iz dokumentacije Ortopedske bolnišnice Valdoltra, s katerimi so med njenim 11. in 18. letom spremljali napredovanje zdravljenja ukrivljenosti hrbtenice. ### Političnost vizualnega Zgodovinsko so vizualne tehnologije omogočile videti stvari, ki jih ljudje pred tem niso poznali. Teleskop je omogočil videti neskončno daleč, mikroskop neskončno blizu. Imele so epistemološko moč, tako je na primer z rentgenskimi žarki človeštvo spoznalo tuberkulozo, bolezen, katere obstoja se pred tem ni zavedalo. Italijanski psihoanalitik Pietro Bianchi opozarja na še en pomemben vidik vizualnih tehnologij 19. stoletja, namreč, pomenijo odkritje kolektivne, družbene narave vizualnega. Rentgen je pokazal na obstoj pogleda kot nečesa, kar je pred videnjem. Kot pravi Lacan, videno je pred tem, kar je dano v videnje. Oziroma, kot je za film rekel Walter Benjamin, odkril nam je “vizualno nezavedno”. Polje vizualnega vsebuje nekaj, kar obstaja povsem mimo naše volje, a ga v temelju določa, preko tega pa seveda določa tudi nas. To nekaj onemogoča, da bi bilo videnje izključno subjektivno. Vedno so že prisotni tudi drugi. To je tudi izhodišče razstave Iz serije torzo: pripoved o osebni stiski umetnice dokumentira obstoj pogleda kot nečesa, kar v vizualnem polju obstaja pred videnjem in ga strukturira. Rentgenski posnetek hrbtenice Mirjane Rukavina kaže skoliozo, ukrivljenost hrbtenice kot tisto, kar je bilo treba v njenem osebnem razvoju odpraviti; upravičuje terapevtske postopke discipliniranja njenega telesa. Gledano zgodovinsko podobno deluje tudi motiv torza - postavlja normativne okvire za recepcijo človeškega telesa. Danes je seveda moč pogleda, ki je ukalupljal telesa, zlasti žensko telo, razvodenela v množici podob. Njegova dominacja je bila ničkolikokrat postavljena pod vprašaj. Ženske, tudi Mirjana Rukavina v seriji fotografskih portretov Beauty Archives, so vzele pogled nase v svoje roke. Polifonija manjšinskih glasov je postala dominanta globalnega umetnostnega prizorišča. A danes je nevarnost drugje. V množici podob so zvodenele tudi tiste, ki bi lahko bile vir opolnomočenja. Otopeli smo ne le za podobe, ki bi nas lahko omejevale, pač pa tudi za tiste, ki bi nam bile lahko v navdih in vzpodbudo k akciji. In obratno, ne izgubljamo samo jasnih okvirov svoje podobe, kar bi bilo lahko tudi osvobajajoče, pač pa tudi njeno “substanco”, humanost. Razstava Mirjane Rukavina, ki raziskuje konstrukcijo robov telesa, svojega v oklepu steznika, in teles drugih v podobi torza, in kaže, da so ti robovi obenem točka podreditve in kraj upora, odpira razmislek o tem. Podobe komaj prepoznavnega človeškega telesa brez glave in udov, v vodenih barvah akvarelov na papirju in potezah, ki se srečujejo kot po naključju, a tudi utripajoča svetloba črno belih fotografij, besede, izpisane s svinčnikom na papirju in grobo zrnat rentgenski posnetek … se zde, kot da bodo zdaj zdaj izginile. Krhke in minljive. In s tem razkošjem podob minljivosti Rukavina odpira pogled na krhkost v samem jedru krize človečnosti. *Melita Zajc* ### Nostalgija URL: https://www.minoriti.si/razstave/nostalgija _Termin: 2026-04-13 – 2026-04-19 · Lokacija: Razstavišče LGM_ **Razstava izdelkov dijakov zaključnih letnikov poteka v okviru Festivala oblikovanja Maribor FOMB v organizaciji Srednje šole za oblikovanje Maribor** Dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor, program tehnik oblikovanja, so znanje, ki so ga pridobili v štirih letih izobraževanja, združili v zaključne izdelke, ki jih povezuje letošnja skupna tema **»Nostalgija«.** Vabljeni, da se nam pridružite na potovanju skozi spomine, kjer se osebne zgodbe, dediščina in sodobno oblikovanje srečajo v delih naslednje generacije ustvarjalcev. **Otvoritev razstave bo 13. 4. 2026 ob 17.00. **Vljudno vabljeni. Razstava v **Sodnem stolpu Maribor** bo odprta od 13. 4. 2026 do 19. 4. 2026 med 9.00 in 18.00. Vstop je prost. --- ### **Modul grafično oblikovanje** Bodoči grafični oblikovalci na razstavi predstavljajo vizualne projekte, ki raziskujejo spomin kot ustvarjalni vir. V svojih delih reinterpretirajo motive preteklosti, analogne tehnike, družinske zgodbe in kolektivne podobe ter jih prevajajo v sodobne vizualne jezike. Obiskovalci lahko spremljajo, kako se – od subtilnih tipografskih rešitev do drznih digitalnih kompozicij – osebna in družbena dediščina preoblikujeta v aktualno oblikovalsko govorico. **Razstavljajo:** Lucija Baklan, Aneta Bešić, Sara Bizjak, Lara Borak, Ana Črešnar, Teja Galun, Alina Gobec, Naja Grobovšek Bilodjerič,  Nina Hunjadi, Lana Javernik, Lara Jeznik,  Erika Kacjan, Majla Keren, Nika Kerle, Zoja Laboš, Nika Lebreht, Franko Lovrenčić, Teja Mozgan, Marsel Muraus, Marisa Novak, Žana Prot, Izidor Rizani-Ropoša, Kiara Skudnik, Ema Štuber, Julia Templak, Sanja Veronovska, Neja Veselko Pogorelčnik, Anja Vizjak, Laura  Zorko **Mentorji:** Marija Toure, Alenka Toplak, Rene Macura in Amadeus Birca ### **Modul modno oblikovanje** Modni oblikovalci naslednje generacije razkrivajo, kako lahko spomin na pretekla obdobja, silhuete in materiale zaživi v sodobni modi. Ustvarjene kolekcije združujejo tradicionalne pristope z modernimi kroji in funkcionalnostjo. Vsak kos nosi zgodbo in občutek časa, preoblikovan za sodobnega nosilca. **Dijaki, ki razstavljajo:** Catarina Cimerman, Jace Donik Šulc, Festina Gashi, Tadeja Horvat, Maruša Lorenci, Maida Mujaković, Ane-Marie Perko, Ilda Sarač, Zala Sporiš, Ana Volmajer **Mentorica:** Maja Osrajnik **Laborantka:** Valerija Vicman ### **Modul oblikovanje uporabnih predmetov** Dijaki modula oblikovanje uporabnih predmetov predstavljajo izdelke, ki črpajo navdih iz predmetov, materialov in estetik preteklosti. Sodobne interpretacije vsakdanjih oblik raziskujejo, kako lahko spomin postane izhodišče za funkcionalne in estetsko dovršen rešitve. **Dijaki, ki razstavljajo: **Dita Bedenik Bajec, Ema Grošelj, Lijana Krajnc, Žana Novak, Žana Pantner, Tija Peserl, Maja Prevolšek, Tina Rek-Kotnik, Tia Satler **Mentorica: **Katja Dobrajc ### **Grafični operater** Bodoča grafična operaterja predstavljata dela, ki razkrivajo pomen tehnične natančnosti in vizualne doslednosti v grafični produkciji. Njuna dela prikazujejo, kako se ideja grafičnega oblikovanja skozi strokovno izvedbo preoblikuje v kakovosten končni izdelek, ki združuje estetsko vrednost in tehnično dovršenost. **Dijaka, ki razstavljata: **Nikita Hvalc in Lan Klevže **Mentorica: **Andreja Bertoncelj ### Konstrukcija mej: med podpisom in izbrisom URL: https://www.minoriti.si/razstave/konstrukcija-mej-med-podpisom-in-izbrisom _Termin: 2026-04-02 – 2026-04-23 · Lokacija: Razstavišče v kleti Minoritske cerkve_ **Je meja zid ali stičišče?** Meje se nam pogosto zdijo kot statične črte na zemljevidih, a v resnici so žive – nastajajo v jeziku, navadah in načinu, kako gledamo drug drugega. Razstava \_Konstrukcija mej: med podpisom in izbrisom\_ vstopa v prostor napetosti med identiteto in nadzorom, med sledjo, ki jo zapustimo (podpis), in tistim, kar je utišano (izbris). Razstava je plod sodelovanja društev Hiša! in Arka, ki s svojo prakso dokazujeta, da so meje – fizične, simbolne, nacionalne in disciplinske – porozne. Kultura tukaj ni razumljena kot statična vitrina, temveč kot živ proces srečevanja v razliki. Sodelujoči umetniki: Na razstavi se prepletajo raznolike poetike umetnikov iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine: - **Fulvia Grbac: **povezovalka kulturnih tokov Obale in grafične tradicije. - **Maja Pegan: **raziskovalka svetlobe, spomina in javnega prostora. - **Slađana Matić Trstenjak: **ustvarjalka polj napetosti med notranjimi stanji in okoljem. - **Nina Medved:** ulovljeni trenutki tišine in telesne prisotnosti skozi fotografijo in besedo. - **Monika Pocrnjić / Monitronica:** intermedijski prehodi med ročno gesto in algoritmom. - **Amer Hadžić:** transformacija tradicije bosanske hiše v prostore sodobne pop kulture. - **Denis Haračić:** brezkompromisno raziskovanje človeškega jedra skozi progresivno grafiko. - **Eldina Kožljak: **eskapistični podvodni svetovi, ki presegajo fiksne omejitve. - **Maja Hodžić: **vizualna govorica prehajanja med budnostjo in sanjami. Vabljeni, da z nami vstopite v prostor, kjer meja ne pomeni razkola, temveč priložnost za dotik. --- Dogodek je plod povezovanja društev Hiša! in Arka, ki verjameta, da je skupnost tisto, kar nastane, ko si dovolimo biti brezmejni. Razstava bo na ogled vsak delovnik med **15.00 in 18.00.** Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije. ### Svetlobni Oscilator URL: https://www.minoriti.si/razstave/svetlobni-oscilator _Termin: 2025-12-12 – 2025-12-21 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Tilen Sepič_ **Svetlobna instalacija** Kinetična svetlobna skulptura temelji na opazovanju in preučevanju temeljnih gradnikov narave; frekvence, oscilacije, kroženja, cikličnost in nihanja se pojavljajo v širokem spektru sistemov: od atomskega merila do gibanja planetov, fizike vesolja, biološkega časa, letnih ciklov, hidroloških ciklov, bioloških procesov živali in rastlin, družbenih in ekonomskih dejavnikov itd. Da bi razkril in osredotočil pozornost na te procese, ki so večinoma skriti v našem vsakdanjem življenju, umetnik uporablja abstraktne elemente ki se gibajo in prepletajo v dialogu z okoliško naravo in krajino.  Instalacija je sestavljena iz 3-5 svetlobnih objektov, montiranih na višini s sistemi jeklenic, ki se s pomočjo elektromotorjev neprestano gibljejo v obliki stožičnega nihala.  Cikličnost gibanja elementov ter generativnost svetlobnih in zvočnih vzorcev se igrajo z gledalčevo pozornostjo, instalacija tako nudi prostor za kontemplacijo in prizemljevanje. > *Če želite najti skrivnosti vesolja, razmišljajte v smislu energije, frekvence in vibracije. * > > — Nikola Tesla --- **SAŠO KOPRIVEC O SVETLOBNEM OSCILATORJU** *Besedna zveza »svetlobni oscilator« nas sprva popelje na področje znanosti- gre za gibanje elektro magnetnih polj različnih valovnih dolžin, ki sestavljajo svetlobno valovanje. Svetloba, ki se odbija od objektov nam omogoča, da le te sploh vidimo.  Svetloba je oscilacija elektromagnetnega valovanja, katerega odboj od površin teles  nam omogoča videti le te v barvah.  Površine objektov del spektra valovanja vpijejo, del pa odbijejo, kar je osnova in razlog tega, da vidimo objekte v različnih barvah, čeravno so v resnici brezbarvni.* *Ta uvod na prvi pogled morda sodi na področja fizike in optike, a nas po drugi strani neposredno približa likovnosti in njenim osnovnim postulatom. Osnovni pojmi oscilacije so nihanje, cikličnost, valovanje, frekvenca, kar pa so tudi eni od osnovnih likovno teoretskih pojmov orisanih likovnih elementov in prvin, le ti pa so abecednik za vsako kompleksnejšo dinamiko likovnega delovanja in izražanja. Tako tudi kinetična instalacija Tilna Sepiča izhaja iz osnovnih postulatov svetlobnega nihanja in gibanja teles in na podlagi teh abstraktnih pojmov pričara konkretno čutno in vizualno izkušnjo  nečesa fascinantno prvinskega in čarobnega.* *Eden pionirjev svetlobno kinetične umetnosti je Laszlo Moholy – Nagy, madžarski umetnik, član gibanja Bauhaus, čigar skulptura »Light Space Modulator« iz zgodnjih tridesetih let prejšnjega stoletja vsebuje pravzaprav vse elemente, ki jih oblikuje v svoji instalaciji tudi Tilen Sepič – svetlobo, gibajoči se objekt in zvok. Razlika med obema pa je v učinku. Medtem ko Nagyeva skulptura oddaja ritmičen  industrijski, oster in kovinski zven, giblje se le okoli svoje osi in je stabilno pričvrstena na podlago, pa je gibanje elementov instalacije pri Sepiču bolj dinamično in prostorsko, bolj »planetarno«. Svetlobni oscilator Tilna Sepiča ni nikoli čisto enak, avtor namreč vključi, oziroma uporabi okoliščine in okolje, ki jih nudi posamezna lokacija. V primeru ribniškega Svetlobnega oscilatorja so to drevesa, ki že s svojo naravno lego omogočajo zanimivo mrežno razmestitev nosilcev in »zajl«, ki vodijo gibanje svetlobnih teles. Seveda je njihov pravi učinek viden in občuten predvsem v mraku in ponoči. Gibanje svetlobnih teles spremlja tudi zvočna kulisa, kar še poudari celostno in meditativno izkušnjo fenomena svetlobnega  oscilatorja in čarobnega okolja parka, dreves, kamnitega mostu čez reko, obzidja in ribniškega gradu v bližini.* ### Fragmenti prostora URL: https://www.minoriti.si/razstave/fragmenti-prostora-december2025 _Termin: 2025-12-06 – 2026-01-04 · Lokacija: Minoritska cerkev · Avtorji: Gašper Bohinec_ **Svetlobna inštalacija Gašperja Bohinca** V eksperimentalnem delu Fragmenti prostora Gašper Bohinec preoblikuje svetlobo v dinamično interpretacijo časa, ki presega tradicionalno igro senc. S svetlobno animacijo vodi gledalca na potovanje skozi zgodovino minoritskega kompleksa v narativo sedanjosti. Avtor koncepta, oblikovalec svetlobe, scenograf in režiser •** Gašper Bohinec  **Avtor glasbe, oblikovalec in programer svetlobe • **Urban Kolarič **Dramaturginja •** Ksenija Repina **Oblikovalec zvočnih efektov in zvoka** **• **Marko Jakopanec  **Fotograf in zunanje oko** **• **Andrej Firm **Izdelava kubusa •** Lucijan Jošt **Glas • **Vesna Vončina** ### Ezoterična ekotehnika: Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje URL: https://www.minoriti.si/razstave/ezotericna-ekotehnika-iracionalna-komputacija-in-zarotnisko-mrezenje _Termin: 2025-09-26 – 2025-10-05 · Lokacija: Minoritska cerkev_ **31. Mednarodni festival računalniške umetnosti** 31. edicija mednarodnega festivala računalniške umetnosti, MFRU31 z naslovom ***Ezoterična ekotehnika: Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje****,* v ospredje postavlja podtalne in skrivne povezave med medijskimi tehnologijami, uporabniki ter kroženjem znanja in informacij. Festival predstavlja prostore nepokorščine in subtilnih uporov v trenutnem ozračju vojaškega in tehnološkega avtoritarizma, ki ga spremljajo ideologije, tesno povezane z umetno inteligenco in tveganim kapitalom. Predstavljene umetniške pozicije so polne skrivnostnih, simboličnih in združevalnih namer, ki vzpostavljajo vzajemne povezave med družbo, znanjem in digitalnimi tehnologijami. ***Ezoterična ekotehnika**** *raziskuje, kako se odzvati na trenutno globalno stanje nemiru, ki ga podpihujejo omrežne tehnologije in neslutene dinamike moči med največjimi tehnološkimi podjetji, vojsko in nazadnjaškimi ideologijami. Njihovo zavezništvo pogosto izhaja iz tehnokratske kozmologije, ki temelji na komputaciji neskončne rasti, nacionalnih državah in moči naddržavnih korporacij, pa tudi svetovnih finančnih in političnih tokovih. Tovrstna iracionalna komputacija ne predvideva, da bi posamezniki ali manjše skupine, ki se ne želijo sprijazniti s statusom quo, lahko sprejeli kakršnekoli ukrepe, zato se zdi, da si alternative ustaljenemu načinu delovanja sploh ni mogoče zamisliti. Festival se obstoječemu redu zoperstavlja z umetniškimi deli, ki delujejo v majhnem obsegu, pri tem pa uporabljajo in ustvarjajo obskurne in zarotniške simbole ter svojevrstno estetiko, s katerimi kot omrežja enakopravnih članov pripravljajo teren za zamišljanje družbenopolitičnih scenarijev. Aktualna edicija MFRU se napaja iz bogate zapuščine festivala, ki je v zadnjih tridesetih letih deloval na področju intermedijske in digitalne umetnosti, pri tem pa kritično vrednoti širši vpliv tehnologij na družbo in kulturo. Osrednja razstava, posvečena festivalski temi, se nahaja v historičnem ambientu nekdanje minoritske cerkve, kjer so na ogled dela ustvarjalcev **Lucile Olympe Haute & Davida Benquéja** – **Institute of Diagram Studies, Federica Ponija, Ioane Vreme Moser, Pedra del Reala Lavergna**, kolektiva **REINCANTAMENTO, Ginevre Petrozzi, Staša Vrenka, S()fie Brage** in kolektiva **Technologie und das Unheimliche.** Osrednja razstava v Minoritski cerkvi bo odprta med 14. in 18. uro ob delavnikih in med 10. in 18. uro ob sobotah in nedeljah. Pridruži se vodenim ogledom s kuratorjema: ✹ Sobota, 27. septembra ob 16:30 ✹ Nedelja, 28. septembra ob 10:00 ✹ Sobota, 4. oktobra ob 14:00 ✹ Nedelja, 5. oktobra ob 10:00 Celoten program na [mfru.org](http://mfru.org/?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTAAYnJpZBExTFZlV213eTZIdzRMdHp2dgEes128AYHDVmYSGtYB7aTTOrsgOPvqz4QAsIf5KeXSJw0LJrYiFrWoRHbiusw_aem_9kwB84_rqPCMVaxWf4dQQQ) ### Lutkovne tehnologije štirih URL: https://www.minoriti.si/razstave/lutkovne-tehnologije-stirih _Termin: 2025-09-10 – 2025-10-18 · Lokacija: Razstavišče LGM_ **Žiga Lebar, Gregor Lorenci, Mitja Ritmanič in Zoran Srdić Janežič** Letošnji Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije odpira pogled na lutke ne kot likovne objekte, temveč kot konstrukcijsko domišljena telesa v vmesnem prostoru med uprizoritvijo in materialno prisotnostjo. Razstava raziskuje lutkovno tehnologijo kot živ proces, ki se stalno dogaja, spreminja in materializira skozi roke lutkovnih tehnologov, tehnikov, animatorjev ter skozi odrske pogoje. Predstavlja štiri lutkovne tehnologe, ki delujejo na presečišču obrtne preciznosti, umetniške senzibilnosti in inovativnih raziskovalnih praks. Njihovo delo sega od institucionalnih gledališč do neodvisne lutkovne scene ter eksperimentov in raziskovalnih projektov. Vsi štirje niso le ustvarjalci mehanizmov, temveč soustvarjalci pripovedi. V središču kuratorskega pristopa je ideja čuječnosti – celostna skrb za lutko kot tehnološko in umetniško entiteto. Njihova čuječnost in tehnična domišljija omogočata lutki gib, izraz, čustvo in življenje. Postavitev razkriva procesualni dialog med skico in odrom, med načrtom in uresničitvijo, med tehnologom, animatorjem in snovjo. Razstava ne predstavlja zgolj končnih izdelkov, temveč proces, običajno skrit v zakulisju. Na ogled so tako arhivske lutke, ki so iz aktivnega repertoarja, mehanizmi, tehnične risbe, materiali, prototipi ter videoposnetki, v katerih tehnologi retrospektivno delijo spomine na izzive in rešitve pri izdelavi. Ta preplet arhiva in živega ustvarjanja razkriva edinstveno vlogo lutkovne tehnologije danes. Podrobna analiza lutkovne tehnologije (štirih) je dostopna v spremnem teoretskem besedilu, ki je natisnjeno na A4 liste in v vložni mapi predstavljeno na razstavi, hkrati pa objavljeno na[ UNIMA Slovenija platformi.](https://www.lutka.net/prispevki/lutkovnatehnologija) ### Lutkovno gledališče Kobanci, Kamnica URL: https://www.minoriti.si/razstave/lutkovno-gledalisce-kobanci-kamnica _Termin: 2025-08-16 – 2025-08-31 · Lokacija: Razstavišče LGM_ **Sledi in odmevi lutkovne ustvarjalnosti v Kamnici** Zgodovina kulturno-umetniškega društva Kobanci sega v trideseta leta 20. stoletja, lutkovna dejavnost pa je približno trideset let mlajša. Začelo se je v petdesetih letih z gostovanji drugih lutkovnih skupin v Kamnici, v šestdesetih letih pa je prvo lutkovno seme ustvarjalnosti zasejala pedagoginja Jožica Roš. KUD Kobanci je lutkovno sekcijo ustanovilo v sezoni 1960/61. Prva leta so bile igre uprizoritveno preproste. Z lutkami je skupino opremljal Anton Jezovšek. Naslovi prvega obdobja so: *Rdeča kapica, Meh za smeh, Mucolin in volk, Pri Ježonovih, Sneguljčica …* V sedemdesetih letih, po odhodu Jožice Roš iz Kamnice, je vodenje prevzel član lutkovne skupine Erih Kosem. Lutkovne vrste so se okrepile s povabljenimi umetniki, predstave so postale umetniško bolj zahtevne, studijsko posneta glasba posebej za predstave je nadomestila preproste glasbene spremljave, novi umetni materiali so dovoljevali večje lutke in bolj razgibane odrske postavitve. Naslovi predstav iz sedemdesetih in osemdesetih let: *Pri Ježonovih, Zajčkova hišica, Plešoči osliček, Mačka tačka, Užaljeni medvedek, Radovedni slonček, Zvezdica Zaspanka, Trije Snežaki, Žogica Marogica, Lutke strička Jurja, Čiribu, Ha, Fidl Fadl, Lisica tatica in Mojca Pokrajculja, Čarobni copat, Koza Lizika, Veliki Kikiriki, Trije snežaki, Špela, Pika in Bambina, Tobija, Flosarji in dravske vodovnice, Janko in Metka *in* Pivov oblaček* pričajo o raznolikem in bogatem lutkovnem življenju Lutkovnega gledališča Kobanci. Režirali so Erih Kosem, Tine Varl, Jože Vozny, Mišo Petrovič, Bojan Čebulj, Neva Ketiš in Danilo Vranc; likovno podobo predstav so oblikovali Breda in Tine Varl, Zdenko Majaron, Miroslav Melena, Nataša Prosenc in Danilo Vranc; glasbo so pisali Urban Koder, Boris Rošker in Jani Golob. Lutke so kamniški lutkarji izdelovali v glavnem sami in se tako mojstrili ne le z nastopi na odru, pač pa so se seznanjali z vsemi fazami razvoja predstave. Kamniški lutkarji so svojo ustvarjalnost predstavljali ne le v svojem kraju, pač pa so pogosto gostovali po Sloveniji in tudi v tujini. Predstavljali so se na slovenskih srečanjih in tujih festivalih, posneli nekaj predstav za RTV in leta 1976 v svojih prostorih omogočili snemanje legendarne lutkovne serije Lutkovnega gledališča Maribor Zverinice iz Rezije. --- **Vir:** zborniki KUD KOBANCI KAMNICA 1934–1984; KUD KOBANCI KAMNICA Lutkovno gledališče 15 let; Lutkovno gledališče Kobanci Kamnica 30 let **Razstavo so pripravili** Neva Ketiš, Janko Heričko, Katarina Klančnik Kocutar, Lucijan Jošt in Tin Matuš. **Razstava je odprta** od 16. do 31. avgusta 2025 v času odprtja blagajne in uro pred dogodki. ### Fragmenti prostora URL: https://www.minoriti.si/razstave/fragmenti-prostora-2025 _Termin: 2025-08-16 – 2025-08-31 · Lokacija: Minoritska cerkev · Avtorji: Gašper Bohinec_ **Svetlobna inštalacija Gašperja Bohinca** V eksperimentalnem delu Fragmenti prostora Gašper Bohinec preoblikuje svetlobo v dinamično interpretacijo časa, ki presega tradicionalno igro senc. S svetlobno animacijo vodi gledalca na potovanje skozi zgodovino minoritskega kompleksa v narativo sedanjosti. Avtor koncepta, oblikovalec svetlobe, scenograf in režiser •** Gašper Bohinec  **Avtor glasbe, oblikovalec in programer svetlobe • **Urban Kolarič **Dramaturginja •** Ksenija Repina **Oblikovalec zvočnih efektov in zvoka** **• **Marko Jakopanec  **Fotograf in zunanje oko** **• **Andrej Firm **Izdelava kubusa •** Lucijan Jošt **Glas • **Vesna Vončina** ### Rosa. Zemlja ∞ Kozmos URL: https://www.minoriti.si/razstave/rosa-zemlja-kozmos _Termin: 2025-07-05 – 2025-08-10 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Petra Kapš, Nikos Sotirelis_ **Razstava Petre Kapš v produkciji Umetnostne galerije Maribor** Kustosinja •** Andreja Borin** Na tokratni razstavi predstavlja več samostojnih del (video performans, zvočna skulptura, performativni printi), ki jih poveže v vizualno in zvočno celoto, tenkočutno uglašeno z ambientom srednjeveškega stolpa. Osrčje ustvarjanja Petre Kapš tvorijo nenavadne prakse kot so: globoko poslušanje, prestrezanje komaj zaznavnih premikov v materiji, tiho sobivanje z bitji zemlje, zraka in vode, fizični performativni rituali, prevajanje nematerialnih izkušenj v likovne podobe, zvočni performansi s kamninami in zvokom, performativna fotografija …  Petra Kapš se potaplja na dah. Opremljena le z mikrofonom in svojim telesom se spušča do največjih globin zemeljskega, da bi nato z dna oceana, izpod triglavskega ledenika, z roba Vezuva  ali skozi pohorski pragozd pogledala navzgor – vse do zvezdnih meglic, vse do kozmičnega zvena enosti. V pritličju Sodnega stolpa spust v zemeljsko sfero zastopa video-zvočni performans *Privlačnost. Petrifikacija*. Inspiracijo zanj je umetnica našla v poetično enigmatičnem prostoru pohorskega pragozda v bližini slapa Šumik. V tem delu umetnica raziskuje odnose bližine z vodnim telesom in telesom kamenin. V prvem nadstropju Sodnega stolpa je predstavljena avtoričina intermedijska zvočna skulptura in večkanalna kompozicija *SELINI, instrument tišine*, ki se ukvarja s transformacijami agregatnih stanj vode, taljenjem ledenikov ter geofonijo – globokim poslušanjem Zemlje ter njene mineralne snovnosti. Nekoliko odmaknjeni od sten lebdijo skeni, ki so performativne kamnito-kozmične podobe, ustvarjanje v ritmu luninih ciklov s pomočjo skenerja, zrcala, kamnov in z umetničinim telesom. Na balkonu Sodnega stolpa imajo svoje mesto video dela iz projektov *Nepovratna zanka* in *Kristalinična telesa*, ki so poetična animacija številnih fotografij posnetih na lokaciji ledenika Skuta in Triglav. V tem delu se umetnica ne dotika le materialnega taljenja ledenikov, temveč se spušča do globljih in celo mističnih ravni obstoja. Poglablja se v globoko občutenje ledeniških teles, (danes na robu obstoja), ki so tako sprejemniki kozmičnega kot oddajniki lastne zvočnosti. V strešno kupolo Sodnega stolpa bo prostorsko umeščena nova zvočna kompozicija grškega zvočnega umetnika Nikosa Sotirelisa. Kozmična sevanja prevladujejo v prostoru okoli nas kot neslišne frekvence v vesolju. Planeti, črne luknje in antropogene radijske transmisije proizvajajo zvoke, ki so zunaj slišnega obsega človeškega ušesa in potujejo skozi vesolje. Izhodišče prostorske umestitve zvočnega polja je oblika sonične kupole z žarčenjem in gibanjem zvoka skozi prostor. V odprtem ambientu Sodnega stolpa se zvočne kompozicije Petre Kapš in Nikosa Sotirelisa srečujejo, prepletajo, intervenirajo ena v drugo in ustvarjajo novo kozmično realnost. > Temeljna konceptualna os razstave je kozmična kača, Zemlja Kozmos, so vibracije in frekvence, ki vplivajo na nas in svet okoli nas, a ostajajo (večinoma) nevidne in neslišne. > > — Petra Kapš organizacija in koprodukcija • **UGM | Umetnostna galerija Maribor **dodecaOTTO ambisonični sistem • **HEKA in Kuber** podpora • **Mauricio Valdés San Emeterio, PiNA, Borut Jerman** partnerja projekta • **Kulturna četrt Minoriti in Lutkovno gledališče Maribor** **Foto **•** **Petra Kapš, OR poiesis, sken, arhiv umetnice ### Umetnost ne pozna meja URL: https://www.minoriti.si/razstave/umetnost-ne-pozna-meja _Termin: 2025-04-15 – 2025-05-31 · Lokacija: Razstavišče LGM · Avtorji: Andrea Petrlik Huseinović_ ** Razstava ilustracij Andree Petrlik Huseinović v organizaciji Zveze bibliotekarskih društev Slovenije** Ena najvidnejših sodobnih hrvaških ilustratork in avtoric Andrea Petrlik Huseinović je ustvarila vizualno podobo mednarodnega projekta* Branje ne pozna meja / Čitanje ne poznaje granice*, v katerem otroci berejo prevedena dela avtorjev sosednje države. Slovenski osnovnošolci pogosto posegajo po njenih slikanicah, ki se umeščajo med vrhunske dosežke sodobne mladinske književnosti. V njih vizualno in pripovedno sooblikujeta bralno doživetje. Njene zgodbe pogosto obravnavajo občutljive teme, kot so žalost, izguba, odraščanje in iskanje notranje moči. Pri njihovem upodabljanju uporablja pastelne barve in mehke prehode, ki ustvarjajo atmosfero varnosti in introspekcije. Simbolizem v njenih ilustracijah omogoča večplastno branje. Njena dela pedagogi in drugi strokovni delavci pogosto uporabljajo v terapevtske namene, saj omogočajo otrokom izražanje težko ubesedljivih čustev. Ob nominaciji za nagrado Hansa Christiana Andersena leta 2018 je avtorica zapisala: > »Ustvarjena sem, da vdihnem ljubezen, ki jo čutim okoli sebe, in da to ljubezen preko svojih slik in besed pošiljam nazaj v svet. Najsrečnejša sem, ko otrok ali odrasel prebere, kar sem napisala, in vidi, kar sem narisala, in začuti to ljubezen ter jo potem deli z nekom, ki bo to ljubezen tudi delil.« > > Andrea Petrlik Huseinović Andrea Petrlik Huseinović je za razstavo, ki predstavlja spremljevalni dogodek strokovnega srečanja sodelujočih koordinatorjev in mentorjev projekta* Branje ne pozna meja / Čitanje ne poznaje granice*, izbrala dvanajst ilustracij, Založba Karantanija pa je prispevala vrsto avtoričinih slikanic, ki so izšle v slovenskem jeziku. ### Neskončnost misli URL: https://www.minoriti.si/razstave/neskoncnost-misli _Termin: 2025-04-15 – 2025-04-25 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: FOMB – Festival oblikovanja Maribor_ ** Razstava v sklopu 10. Festivala oblikovanja Maribor v organizaciji Srednje šole za oblikovanje Maribor** FOMB poteka v več vsebinskih sklopih. Že pred festivalskim tednom se razpiše natečaj, ki tradicionalno privabi izdelke iz številnih evropskih držav. Festival se nato razcveti skozi predstavitve, razstave in strokovne dogodke, ki so razporejeni po različnih lokacijah mesta – med njimi Sodni stolp, galerija Media Nox, razstavni prostor Metalna in SŠOM. Osrednji festivalski dnevi so namenjeni predstavitvam s področja medijev, oblikovanja in frizerstva, kjer se zvrstijo predavanja, okrogle mize ter pogovori z uveljavljenimi ustvarjalci. Vrhunec predstavlja svečana prireditev v prostorih Metalne – večer, ki združuje estetiko, medijsko dinamiko in izstopajočo produkcijsko dognanost. V petek se oder tradicionalno prepusti glasbi. **FOMB POMP**, mladinski glasbeni dogodek, ki se je rodil kot razigrana zanka festivalskega tedna, letos združuje srednješolske glasbene skupine iz Ljubljane, Celja in Maribora. Gre za prostor sproščenega druženja, ritma in skupnostne energije – priložnost, da mladi prisluhnejo drug drugemu in skupaj zaokrožijo teden ustvarjalnosti. Festival v celoti oblikujejo in izpeljejo dijaki in mentorji SŠOM. ### UTRUJENE PALME URL: https://www.minoriti.si/razstave/utrujene-palme _Termin: 2025-03-08 – 2025-04-10 · Lokacija: Sodni stolp_ **Transnacionalni razstavni projekt v organizaciji Umetnostne galerije Maribor** **Kuratorja **•** Markus Waitschacher, Jure Kirbiš** Umetniki in umetnice •** Darko Aleksovski, Marko Brecelj, Mateja Bučar, Víctor Cruz & Hugo Portillo, Vadim Fiškin, Metka Krašovec, Edith Payer, Tadej Pogačar, Christina Helena Romirer, Katrin Ströbel, Roswitha Weingrill** To ni razstava *o* palmah. Palme smo si izposodili kot simbolno podobo - simbol številnih pomenov. Rastline, ne le palme, že od nekdaj uporabljamo za simbolno sporočanje, zato  nosijo političen značaj. Olepšujejo, posplošujejo, zakrivajo in vest operejo na zeleno. Palme na razstavi pa so preprosto utrujene. Utrujene od bremena vseh pričakovanj in projekcij, ki so si jih morale oprtati. Od dejanskih naporov, ki so jim bile izpostavljene. In od neskončnih napačnih interpretacij ter zlorab njihovega habitata. Utrujene palme so simptom utrujene družbe, ki kljub spanju ne najde počitka. Palme omogočajo asociacije z več interpretacijami - nekje med razkošno oddaljenostjo, sanjskimi počitnicami in žalostnimi tropi, *tristes tropiques* (Lévi-Strauss). Zaradi segrevanja planeta bodo palme in njihovi prijatelji kmalu lahko (pre)živeli že povsod. A hkrati podnebne spremembe predstavljajo grožnjo njihovim naravnim habitatom. Palme, resda odporne rastline, tudi one le še stežka trpijo vsa neurja, poplave, suše in zmrzali. Porast naravnih katastrof in posledičnih groženj napoveduje njihovo in našo prihodnost. Ob tem so palme suvenirji in priče kolonialnih praks. Palme so stoletja razseljevali po vsem svetu. Razvrščali so jih po domnevno znanstvenih kategorizacijah. In jih, skupaj z ljudmi, izkoriščali do popolne izčrpanosti. A palme so tudi simbol upanja, hrepenenja ter uresničenih in neuresničenih želja. Političnim preizkušnjam navkljub, sanjamo o boljšem svetu … *Utrujene palme *je transnacionalni razstavni projekt, prilagojen vsakič novemu prizorišču, kjer je vedno sidran na lokalni ravni. Različice *Utrujenih palm* so se do sedaj odvile v Pavelhaus - Pavlovi hiši v Laafeldu (2019), Le Cube - independent art space v Rabatu (2022) in Art Sonje Center v Seulu (2024). Leta 2026 bo razstava potovala v Museo MARTE v San Salvador. Sopotniki projekta so številni umetniki in kuratorski kolegi David Kranzelbinder, Elisabeth Piskernik, Heehyun Cho in Jure Kirbiš. Tokratna edicija *Utrujenih palm* je nastala v produkciji Umetnostne galerije Maribor. Partnerja projekta sta Kulturna četrt Minoriti in Lutkovno gledališče Maribor. Foto • Vadim Fiškin, *miss Christmas*, 2012, projekcija, vedro, različne dimenzije. Z dovoljenjem umetnika in galerije Gregor Podnar, Dunaj ### Jaslice URL: https://www.minoriti.si/razstave/jasli _Termin: 2024-12-21 – 2025-01-18 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Matej Bizovičar, Josip Maršić_ **Ambientalna postavitev Mateja Bizovičarja ** Postavitev je sestavljena iz obstoječih projektov Mateja Bizovičarja *Jasli in Kapsule*, ki je delno bila ustvarjena na svetlobni delavnici za študente Umetnostne akademije v Novi Gorici v sklopu festivala Pixxelpoint. Gmota vsakovrstnih bitij, ki se razraščajo v Sodnem stolpu. S fantastično razraslimi in razbohotenimi bitji, ki spominjajo na živo in neživo, na pore in mikrobe, prebuja brbot prvotnih življenjskih. S prajuho oblik umetnik tematizira čudež življenja – peti element, še zlasti pa njegovo trdovratnost in neuničljivost.  Produkcija izvirnih razstavnih postavitev *Jaslice*, *Kapsule* in *Ribogunci* • **Svetlobna gverila** --- Izvedbo ambientalne postavitve omogoča podjete **Petrol d. d.** ### Fragmenti prostora URL: https://www.minoriti.si/razstave/fragmenti-prostora _Termin: 2024-11-28 – 2025-01-18 · Lokacija: Minoritska cerkev · Avtorji: Gašper Bohinec_ **Svetlobna inštalacija Gašperja Bohinca** V eksperimentalnem delu Fragmenti prostora Gašper Bohinec preoblikuje svetlobo v dinamično interpretacijo časa, ki presega tradicionalno igro senc. S svetlobno animacijo vodi gledalca na potovanje skozi zgodovino minoritskega kompleksa v narativo sedanjosti. Avtor koncepta, oblikovalec svetlobe, scenograf in režiser •** Gašper Bohinec  **Avtor glasbe, oblikovalec in programer svetlobe • **Urban Kolarič **Dramaturginja •** Ksenija Repina **Oblikovalec zvočnih efektov in zvoka** **• **Marko Jakopanec  **Fotograf in zunanje oko** **• **Andrej Firm **Izdelava kubusa •** Lucijan Jošt **Glas • **Vesna Vončina** ### Zverinice v slikah in lutkah URL: https://www.minoriti.si/razstave/zverinice-v-slikah-in-lutkah _Termin: 2024-10-30 – 2024-12-31 · Lokacija: Razstavišče LGM_ **Umetnostna galerija Maribor in Lutkovno gledališče Maribor v letu 2024 slavita visoki obletnici svojega delovanja** **Zverinice v slikah in lutkah **je novo sodelovanje med Umetnostno galerijo Maribor Lutkovnim gledališčem Maribor in Mariborsko knjižnico. V letu 2023 sta UGM in LGM pripravili skupaj z Univerzitetno knjižnico Maribor razstavo ob 100.obletnici rojstva umetnika Janeza Vidica. Tokrat iz svojih zbirk pripravljata tematsko razstavo o živalih ujetih v umetniška dela in lutke iz bogatih depojev obeh javnih zavodov. Živali so lahko osrednji lik v likovnem delu ali v lutkovni predstavi, lahko pa spremljajo ljudi. Prijazne, strašljive, dinamične, po basensko počlovečene ali pa izrazito animalične nastopajo pogosto in rade v umetnosti. Neredko nas človeška pojava in narava spomnita na živalskega dvojnika in v živalih uziramo človeške poteze in lastnosti. Prav zato so njihove upodobitve tako pogoste in slikovite. Nič drugače ni v književni ilustraciji literarnih del za otroke in mladino. Zato sodelujemo z Mariborsko knjižnico, ki bo k razstavi prispevala nabor del, ki bodo razširila in dopolnila oba izbora iz UGM in LGM. Razstavo pripravljajo Breda Kolar Sluga, Katarina Klančnik Kocutar in Zdenka Gajser. ### Transport. URL: https://www.minoriti.si/razstave/transport _Termin: 2024-09-18 – 2024-09-25 · Lokacija: Sodni stolp_ **Nastajanje predstave v fotografiji in objektih** Impromptu razstava je prenos delovnega procesa nastajanja predstave Transport: Tovor in obsežnejšega gledališkega projekta Transport v pritlično razstavišče Sodnega stolpa mariborskih Minoritov. Za razstavo smo iz bližnjih delavnic, studijev in računalnikov Lutkovnega gledališča Maribor prenesli gradivo - ostaline procesa - nastalo med snovanjem velikega mednarodnega projekta, ki povezuje šest gledališč iz petih držav: Estonije, Slovenije, Litve, Češke in Poljske. Skupno izhodišče žanrsko raznolikih predstav, ki se strukturno in vsebinsko prepletajo, je problematika transporta kot enega glavnih temeljev globalizacije. Predstave izpostavljajo dobrobit razvejanosti transporta, ki bogati kulturno raznolikost in omogoča gospodarski razvoj, hkrati pa pušča na okolju katastrofalen odtis. Tovor je prva v nizu šestih predstav. Projekt je nastal s podporo programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije. Predstave iz serije Transport so zasnovane okoli miniaturnih hiperralističnih scenografij (bencinska črpalka, naftna ploščad, vesoljsko izstrelišče, avtocesta, vojno območje, letališče, stanovanjski objekti), znotraj katerih igralci animirajo lutke - 3D natisnjene in ročno pobarvane figure, razvite v sekvenčnih gibih. Scenografije so veristično osvetljene z uličnimi svetilkami, lučmi v interierjih in eksterierjih poslopij, prevozna sredstva in svetila so pogosto mehanizirana in daljinsko upravljana. Na razstavi je prikazan proces nastanka predstav od začetnih skic avtorja projekta ter scenarista in režiserja predstav Tina Grabnarja, 3D vizualizacij scenografij in lutk ter nekaj primerov realiziranih scenskih elementov in lutk, oboje delo Sare Slivnik in Aleksandra Andželovića ter drugo gradivo. --- Nastajanje predstave sta dokumentirala** Boštjan Lah v fotografiji in Žiga Krajnc na videu.** Avtor postavitve **Jure Kirbiš** ### Igla v senu URL: https://www.minoriti.si/razstave/igla-v-senu _Termin: 2024-07-06 – 2024-08-18 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Saša Bezjak_ **V sodelovanju z UGM v sklopu EKO 9** kurator: Jure Kirbiš V okviru projekta [EMPACT](https://www.empact-project.org/) je umetnica Saša Bezjak ustvarila serijo enaindvajset avtorskih risb na tekstilu in izvezen podpis avtorice. Risbe so nastale po navdihu fotografij Terezije Mostler (1881–1961), ene prvih slovenskih fotografinj, ki je živela in delala na Tratah. Fotografije po katerih so narejene vezene risbe so iz zbirke Muzeja norosti in prikazujejo danes oddaljen način življenja na podeželju. Na delavnici na temo sočutja do narave, ki je potekala v Muzeju norosti na Tratah septembra 2023, so udeleženci in udeleženke risbe Saše Bezjak izvezli v blago. Serija risb in vezenin z naslovom Igla v senu (2024) bo julija in avgusta 2024 predstavljena na razstavi v Sodnem stolpu mariborskih Minoritov kot spremljevalno okolje EKO 9. Iskati iglo v senu pomeni iskati nekaj, kar je skrito, nekaj, kar je obdano z veliko drugega in nam onemogoča dostop do iskanega. Saša Bezjak v risbah podeželskega življenja sredi Slovenskih goric predstavlja skoraj v celoti izgubljen način delovanja v okolju, kjer danes tudi sama živi in ustvarja. V iskanju izgubljenega časa so za umetnico magdalenice, ki prebudijo spomin, fotografije Terezije Mostler, še ne povsem dobro utemeljene fotografinje s fascinantnim življenjepisom, ki je zadnje obdobje svojega življenja v skromnih okoliščinah preživela na Tratah, kjer je dokumentirala dogajanje okoli sebe. Saša Bezjak v fotografijah iz sredine preteklega stoletja prepoznava velik razkorak med današnjim in ne tako oddaljenim časom, pri čemer pa ne zapade v nostalgijo ali podajanje posplošenih vrednostnih sodb o klenosti starih časov. Zanimajo jo odnosi in družbene strukture in s konturo posameznih elementov podeželskega življenja vleče nit med plastmi razumevanja teh odnosov včasih in danes: odnos med človekom in živaljo, človekom in letnim ciklom kmetovanja in s tem povezanih običajev, med otroki in odraslimi, odnos do časa, druženja, dela, pozicije in vlog družbenih spolov. Ob tem se vzpostavi tudi zanimiva vzporednica med umetnicama, ki v istem okolju ustvarjata le dobrega pol stoletja med njima: obe tesno povezani s skupnostjo, pa vendar nekonvencionalni in samosvoji. Saša Bezjak je skupaj s sodelavci, veziljami velikoformatne serije vezenin Igla v senu, ustvarila monumentalno delo, poetičen, plastovit, kritičen spomenik skupnosti, spominu in okolju. Foto: Delavnica EMPACT / Sočutje do narave, Delavnica vezenja z umetnico Sašo Bezjak, 18. in 19. 9. 2023, Grad Cmurek / Muzej norosti Trate, foto: Jakob Vogrinec in Urška Dokl ### Medeni vikend v Mariboru URL: https://www.minoriti.si/razstave/medeni-vikend-v-mariboru _Termin: 2024-06-07 – 2024-06-09 · Lokacija: Minoritska cerkev_ **Odprtje medene tržnice** V Mariboru bo med 7. in 9. junijem potekal Medeni vikend, ki letos obeta prav posebno novost. V Minoritski cerkvi bo na ogled postavljena Kranjska velikanka - gre za 3D-kranjico, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, slovenske avtohtone kranjske čebele. Poleg že dobro znanega interaktivnega čebelnjaka bo v ospredju tudi bogata razstava panjskih končnic, živi čebelnjak ter predavanja, namenjena tako širši javnosti kot strokovni ciljni skupini. Otroci se bodo lahko pridružili raznolikim delavnicam, medtem ko bodo ljubitelji narave lahko uživali na pohodu s čebelico Špelo po čebelji poti. Na Vojašniškem trgu vas bo pričakala razkošna medena tržnica, ki bo odprta od petka do nedelje, in kjer boste lahko razvajali svoje brbončice s številnimi degustacijami. Vabljeni na medena doživetja in v svet čebel. ### Renesansa v digitalni dobi URL: https://www.minoriti.si/razstave/renesansa-v-digitalni-dobi _Termin: 2024-04-16 – 2024-04-23 · Lokacija: Sodni stolp_ **Most med preteklostjo in prihodnostjo** Dijaki Srednje šole za oblikovanje Maribor, programa tehnik oblikovanja, ki so ga pridobili v štirih letih izobraževanja, združili v zaključni izdelek, pri čemer so se navezovali na letošnjo temo »Renesansa v digitalni dobi«. Vabljeni na potovanje skozi čas, vse od klasične renesančne lepote do meja digitalnega oblikovanja, kjer bomo odkrivali, kako se preteklost in prihodnost srečata v delih naslednje generacije oblikovalcev. **MODUL GRAFIČNO OBLIKOVANJE  Mentorja** Marija Toure in Stevan Čukalac **Somentor** Rene Macura  Dijaki, ki razstavljajo **• **Vanja  Abraham, Gabrijela Ahej, Tamara Beber, Lan Blatnik, Tinkara Črnčič Roš, Sara Družovec, Mirjam Habjanič, Jaša Hmelak, Nataša Knezar, Klara Krajnc, Daša Krivec, Samantha Lešnik, Neja Lorenci, Uroš Lukan, Lucija Mesarec, Zala Mesarič, Timi Močnik, Miša Mulec, Tea Nerat, Olena Pentlikhovska, Eva Permozer, Nino Popović, Leni Robič, Nuša Rojko, Nika Slanič, Gloria Sukič, Nika Verdnik, Misha Weingerl, Tjaša Zavec, Primož Žižek  **MODUL MODNO OBLIKOVANJE Mentorici** Alenka Lukić, Maja Osrajnik  Dijaki, ki razstavljajo **• **Nika Bezjak, Manja Cvetko, Lana Krajnc, Minea Lipovšek, Maja Maltarić, Nika Murko, Maruša Sedovnik, Larisa Sobočan   **MODUL OBLIKOVANJE UPORABNIH PREDMETOV Mentorja** Katja Dobrajc, Stanislav Sagadin  Dijaki, ki razstavljajo **•** Lucija Dagijan, Nika Leben, Nika Leben, Urban Muršič, Luka Novak, Žiga Ploj, Daša Ravnak, Nik Šobernik, Lan Šoštarič, Maša Vujaklija ### UJETOST URL: https://www.minoriti.si/razstave/ujetost _Termin: 2023-12-22 – 2024-01-24 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Lana Pastirk_ **Razstava del Lane Pastirk** Razstava predstavlja tri prostorske postavitve in nekaj posamičnih del, ki se ukvarjajo z različnimi človekovimi čustvenimi stanji. Prostorska postavitev Nove ptice in relief Sive ujede sta deli nastali na podlagi umetničinega razumevanja pesmi Daneta Zajca *Črni deček*. V likovni interpretaciji ohranja nadrealistične podobe, ki si jih je za izražanje svojih notranjih stanj zamislil pesnik, pri čemer te spreminja po svoji predstavi. V pesmi kot poglavitno čustveno stanje razume občutek ujetosti. Črna deklica je mozaik, s katerim, tako kot z njegovim naslovom, umetnica nakazuje svoje poistovetenje s pesnikovimi občutki ujetosti v ustvarjanje. Delo je portret njenega procesa dela s keramiko. Proces ustvarjanja v ospredje postavlja tudi v instalaciji Tretje poročilo o stvarjenju, pri katerem gledalec zaloti umetničin fiktivni atelje. Medtem pa se zgornje nadstropje galerije s prostorsko postavitvijo figur spreminja v kavarniški prostor, kjer posedajo stalni gostje. Od sedenja se preoblikujejo v stole, na katerih sedijo, ter v mize, s katerih včasih spijejo preveč, in obratno. Stoli, na katerih dnevno posedajo, se spreminjajo v njih same. V njihovih interakcijah razpoznavamo različne medčloveške odnose, pa tudi odnose ljudi do predmetov, svojih zasvojenosti ter z njimi povezane težave, v katere so ujeti. ### Ilustratorski kot URL: https://www.minoriti.si/razstave/ilustratorski-kot _Termin: 2023-11-17 – 2023-11-23 · Lokacija: Minoritska cerkev_ **Pobrskajte med krasnimi svetovi domačih ustvarjalcev in ustvarjalk, ilustracija je prima darilo.** **Priložnost za ogled in nakup izvirne slovenske ilustracije** Ilustratorski kot je mobilna enota Centra Ilustracije, ki potuje naokoli ter predstavlja in v nakup ponuja izvirna dela slovenskih ilustratork in ilustratorjev. Ilustracija je krasno darilo, ki se v raznolikih barvah, oblikah in formatih poda številnim prostorom in priložnostim, z nakupom pa podpiramo domačo ustvarjalnost. Vabljeni v Ilustratorski kot, ki se bo za teden dni ustavil v Mariboru. ## Sodelujoči avtorji in avtorice Zvonko Čoh, Tina Dobrajc, Marjanca Jemec Božič, Maja Kastelic, Ema Kobal, Polona Lovšin, Matija Medved, Andreja Peklar, Maja Poljanc, Lila Prap, Tereza Prepadnik, Hana Stupica, Peter Škerl, Ana Zavadlav. --- Vodja projekta in vsebinska zasnova **Maša P. Žmitek • **Oblikovanje razstavnih elementov **Sara Badovinac Zabret in Sara Škarica • **Produkcija **Center ilustracije / zavod Divja misel • **Soorganizator Ilustratorskega kota v Mariboru **Kulturna četrt Minoriti, Lutkovno gledališče Maribor •** Ilustratorski kot deluje s podporo Ministrstva za kulturo RS. Delovanje Centra ilustracije podpira Mestna občina Ljubljana. ### Urok zoper kačji pik URL: https://www.minoriti.si/razstave/urok-zoper-kacji-pik _Termin: 2023-10-20 – 2023-10-28 · Lokacija: Razstavišče LGM · Avtorji: Ana Pečar_ **Prostorska instalacija** Ana Pečar z gosti Izpod Korenin, Peter Mignozzi Prostorska postavitev*** Urok zoper kačji pik ***je ritmična video projekcija frekvenc in amplitud, skozi katere nam narava govori o življenjski sili, ki je v vseh nas in ki poganja življenje brez začetka in brez konca. To silo je marsikatero avtohtono ljudstvo predstavljalo s kačo, neulovljivo, dolgo (jaro) bitje spremembe, levitve, ki prehaja iz teme v svetlobo in nazaj. Potopitvena video postavitev ponavljajočih se ritmov deluje kot urok in oponaša svetlikanje lusk kače v gibanju. Zvok je ritualni jezik, nekje med petjem in govorom - monotono obredno repetitivno čantanje. Ker kača v starih zgodbah upravlja s primarnimi elementi, najbolj pa z vodami, nevihtami in neurji je urok zoper njen pik simbolna prošnja, ki se spoštljivo priklanja moči sveta ter razume, da se v sedanji mreži bistveno več porablja, kot je v ravnotežnem odnosu možno. Projekcijo spremlja tudi dokumentarni pogovor o omenjeni temi, ki se dotakne tudi smrti, strupov, cikličnosti in pričevanj pripovedovalcev Posočja, ki jih je v gradivih zbral Pavle Medvešček. **Partner postavitve sta Lutkovno gledališče Maribor in Kulturna četrt Minoriti. Projekt sofinancira Mestna občina Maribor.** ### Ritem svetlobe URL: https://www.minoriti.si/razstave/ritem-svetlobe _Termin: 2023-09-12 – 2023-09-26 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Maja Modrinjak, Tina Dobaj_ **Svetloba in senca sta ključna gradnika vsebine v fotografiranih izrezih urbane arhitekture. Doživite razstavo, kjer je gib presegel fiktivno izbiro fotografskega objekta skozi koreografska orodja in tako utelesil fotografijo.** Fotografija **Maja Modrinjak** Koreografija in ples **Tina Dobaj** Fotografija s svojim dvodimenzionalnim prikazom prostora lahko posega v gledalčevo razumevanje videnega zgolj do določene mere, osnovane na vizualni percepciji. Tudi iluzija poglobitve v prostor je lahko dosežena s perspektivo, a ta ostaja nedotakljiva in venomer nespremenjena, neglede na našo pozicijo gledanja. Fotografski performans Maje Modrinjak in plesalke/koreografinje Tine Dobaj pa ravno to lastnost fotografije preizprašuje ter jo s fizično, telesno transformacijo dvodimenzionalnega v trodimenzionalno, nadgrajuje. Koncept in idejo za serijo fotografij in plesni performans sta avtorici prevzeli iz navdiha po ameriškem arhitektu Louisu Kahnu, ki je v svojih modernističnih stavbnih realizacijah stremel k simetriji, monumentalnosti, ter predvsem igri z naravno svetlobo in senco, ki se pojavljata kot nov, nepričakovan arhitekturni člen. Svetlobo je dojemal kot osrednji element arhitekturne filozofije in jo poimenoval za "dajalca vseh pristnosti". Geometrijsko izpopolnjene naključne padce svetlobe skozi arhitekturne elemente, ki se dotikajo Kahnove filozofije, je fotografinja tudi poiskala v urbanem okolju Maribora. V fotografiranih izrezih urbane arhitekture sta svetloba in senca ključna gradnika vsebine, ki pa se skozi plesni performans pretvorita v preplet umetniških elementov in dosežeta nov nivo spajanja med umetnostjo fotografije ter umetnostjo sodobnega plesa. Gib je presegel fiktivno izbiro fotografskega objekta skozi koreografska orodja in tako utelesil fotografijo. ### Gledališče Zapik URL: https://www.minoriti.si/razstave/gledalisce-zapik _Termin: 2023-09-06 – 2023-09-14 · Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor_ **Vse od svojega nastanka gledališče Zapik preizprašuje mejne oblike lutkovnega jezika. Osrednija se na vizualno, hkrati pa vzpostavlja brezmejno svobodo novoustvarjenega sveta.** Vse od svojega nastanka gledališče Zapik preizprašuje mejne oblike lutkovnega jezika. Osrednija se na vizualno, hkrati pa vzpostavlja brezmejno svobodo novoustvarjenega sveta, novonaseljenega življenja, skozi katerega komunicira izvirne zgodbe, postavlja svoja pravila, ki jih hkrati brez zadržkov krši. Zapik je najmanjše slovensko lutkovno gledališče. Skozi komorni značaj in uporabo interaktivnosti izraža sofisticiran minimalizem, medtem ko gradivo črpa iz širokega polja etnoloških raziskav, tudi iz glasbe in pedagogike ter terapevtskih pristopov. Ustanovitelja gledališča, Jelena Sitar Cvetko in Igor Cvetko, dajeta formo in vsebino združevanju teoretičnega znanja, v estetskem smislu pa avtorsko izvirnost in izčiščen minimalizem. Ustvarjalni tandem v svoja dela vnaša dokumentarne prvine, v svojem izrazu pa ukinja ločnico – rampo med publiko in nastopajočim ter daje velik poudarek socialnim dejavnikom in druženju z mladimi gledalci, kar je dodatna komponenta njunim uprizoritvam, ki jih moramo v tem kontekstu razumeti kot široko zasnovane dogodke. ### Z motorinom v Maribor URL: https://www.minoriti.si/razstave/z-motorinom-v-maribor _Termin: 2023-06-14 – 2023-09-02 · Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor_ **Razstava del Damijana Stepančiča** Ilustrator **Damijan Stepančič** je z Lutkovnim gledališčem Maribor prvič sodeloval pri predstavi *Petelin se sestavi* (2014), za katero je oblikoval likovno podobo. Lutke in del scenografije so na ogled v Lutkovnem muzeju Maribor. Naslednje sodelovanje z LGM je bilo pri predstavi *Kako zorijo ježevci* (2018) po istoimenski knjigi Petra Svetine, ki še vedno živi in navdušuje naše gledalce. Tokratno sodelovanje je tako že tretje, zopet plodno, iskrivo, domiselno in prismuknjeno. *Prismuknjene zgodbe* po knjigi estonske avtorice Piret Raud bodo na odru zaživele s prepoznavno igrivo estetiko Damijana Stepančiča. Na razstavi Z motorinom v Maribor razstavljamo del scenografije in skice za lutke pri predstavi *Petelin se sestavi.* Razstavljene so figurice, idejni osnutki in maketa scenografije za predstavo *Kako zorijo ježevci.* Zadnje sodelovanje za *Prismuknjene zgodbe* spoznavamo v videoposnetku, kjer avtor med listanjem svoje skicirke razloži ideje za likovno podobo predstave in njeno izvedbo. Damijanu so že od malega govorili:  > »Nehaj s traparijami, pojdi raje risat!« bili so tako vztrajni, da to počne še danes. Damijan Stepančič (1969) je že kot dijak objavljal stripe v revijah *PIL* in *Ciciban,* nato pa nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slikarstva. Svojo ustvarjalno pot je posvetil mladinski knjižni ilustraciji, ilustrira pa tudi dela za odrasle.  Ukvarja se s stripom, likovno opremlja učbenike in priročnike ter izdeluje lutke. ### FOMB: Razstava oblikovalcev URL: https://www.minoriti.si/razstave/fomb-razstava-oblikovalcev _Termin: 2023-04-18 – 2023-05-03 · Lokacija: Sodni stolp_ **Srednja šola za oblikovanje Maribor** Lokalno in mednarodno okolje že prepoznava Festival oblikovanja Maribor (FOMB) kot pomemben dogodek za izmenjavo strokovnih mnenj, širjenje poslovno-partnerskih stikov, predvsem pa kot dogodek za motivacijo mladih na poti uspeha, ki ga v samem učnem proceu težje pridobijo.  Vsako leto k sodelovanju strokovnjake, zanimive osebnosti, ustvarjalce, idealiste, dijake, starše, skratka vse, ki jih ni strah izzivov in bi želeli z nami deliti znanje, izdelke in uspeh. Osnovno vodilo FOMB-a vsa ta leta nastaja v organizaciji in izvedbi dijakov in mentorjev [**Srednje šole za oblikovanje Maribor (SŠOM)**](https://www.ssom.si/). Cilj FOMB-a ni samo strokovno-teoretični pristop, ampak tudi pridobivanje praktičnih veščin, saj večinski delež izvedbe FOMB-a sloni na ramenih dijakov, njihovih izdelkih in storitvah pod budnim očesom mentorjev. S tem dajemo možnost prepoznavnosti mladih na trgu dela. Z natečajem FOMB, ki je pomemben del samega festivala, želimo pritegnili osnovnošolce kot tudi ostale mlade do 27. leta starosti, da se preizkusijo z izdelki v različnih kategorijah oblikovanja, tako v medijskem, grafičnem, modnem, oblikovalskem svetu kot tudi v svetu pričesk. VEČ O FOMB-u na: [http://fomb.si/vec-o-fombu/](http://fomb.si/vec-o-fombu/) **Razstava bo odprta vsak delovnik med 12. in 18. uro.** ### Janez Vidic: Od slik do lutk URL: https://www.minoriti.si/razstave/janez-vidic-od-slik-do-lutk _Termin: 2023-02-03 – 2023-04-04 · Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor_ **Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, se Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor z izborom del iz svojih zbirk poklanjajo stoletnici rojstva priznanega ustvarjalca Janeza Vidica.** ## Janez Vidic, dva muzeja in knjižnica Dela Janeza Vidica, naturaliziranega Štajerca, slikarja, ilustratorja, avtorja stenskega slikarstva in dolgoletnega tehniškega urednika pri Založbi Obzorja (1956–73), hranimo v obeh muzejih. Ob ustanovitvi Lutkovnega muzeja v Mariboru pa lahko prvič povežemo znanja in osvetlimo različna polja umetnikovega ustvarjanja. Širši javnosti je manj znano, da je Janez Vidic v dveh gledaliških sezonah izdelal osnutke za lutke in scenografijo za tri lutkovne predstave v Lutkovnem gledališču Maribor. Takrat je umetnik že užival »pokoj« in se po lastnih besedah posvečal slikarstvu, za katerega prej, ob delu v Založbi Obzorja, ni imel dovolj časa. Kot kaže, ga je v tem obdobju navdušilo tudi sodelovanje z Lutkovnim gledališčem Maribor, ki se je leta 1968 preselilo v prostore na Rotovškem trgu in se leta 1974 profesionaliziralo. Tri lutkovne predstave, ki jih je Janez Vidic izdelal v četrti in peti sezoni (1977/78 in 1978/79) Lutkovnega gledališča Maribor, so nastale v sodelovanju različnih avtorjev in režiserjev: Pegam in Lambergar (ljudska povest v režiji in glasbeni opremi Edija Majarona), Rdeča kapica in zbegani volk (Rade Pavelkić v režiji Bojana Čebulja) in Vojak, dober korak (Milan Čečuk v režiji Bojana Čebulja). Kljub raznolikosti pa osnutki in izvedbe, ki jih danes lahko spremljamo v ohranjenih fotografijah predstave, kažejo značilne poteze Vidičeve estetike, ki jo je razvijal skozi ilustracijo in slikarstvo. Vse scenske elemente za tri predstave in ploske lutke za predstavo Pegam in Lambergar je poslikal sam, preostale lutke in rekvizite pa so po njegovih osnutkih izdelali v delavnici LGM. ## Ilustracije Janez Vidic šteje za enega vidnejših slovenskih ilustratorjev druge polovice 20. stoletja. Njegovo opus obsega več kot 100 knjižnih izdaj: od otroške in mladinske literature, ilustracije avtorskih besedil, romanov in pesmi do priročnikov in učbenikov, celo kuharskih knjig. Zelo zgodaj je pričel sodelovati z Mladinsko knjigo, ki je prepoznala njegov talent in mu tudi podelila prestižno Levstikovo nagrado (1950, 1951, 1953) za ilustracijo mladinske in otroške literature. Bogat opus na področju ilustracije pa je nastal tudi v dolgem in plodnem sodelovanju z Založbo Obzorja, kjer je ilustriral raznovrstno gradivo in skupaj z znamenitim urednikom Jožetom Košarjem prispeval k velikemu uspehu založbe. V začetku petdesetih je Vidičeva risba, vpeta v realistične tokove, izražena z enostavno črto, pogosto v tehniki perorisbe in tuša. Ustrezala je njegovi ideji, da lahko z jasno zasnovo vsebine bolje posreduje otrokom. Kasneje je njegova ilustracija pridobila ekspresivnejši izraz, sčasoma tudi groteskne poteze, s katerimi je na enostaven in učinkovit način obogatil like. Dr. Sergej Vrišer, ki je pogosto spremljal Vidičevo delo, je v obsežni monografiji, izdani ob veliki retrospektivni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor leta 1983, poudaril, kako študiozno se je Vidic vedno poglobil v zgodovinsko ozadje dogajanja. Iskal je značilnosti časa, oblek in arhitekture, s katerimi je dopolnili dogajanje, kar je še posebej prišlo do izraza v priljubljenih izdajah, namenjenih odrasli publiki, na primer v Tavčarjevi Visoški kroniki (Obzorja, 1968), Linhartovem Matičku (Obzorja, 1967) in Vorančevem Doberdobu (Mladinska knjiga, Obzorja, 1980). Univerzitetna knjižnica Maribor, Enota za domoznanstvo in posebne zbirke ima Zbirko Založbe Obzorja in je dodala na razstavo dragoceno gradivo. ## Slikarstvo Njegov opus obsega različne slikarske tehnike; ob klasičnih izstopa bogat opus na steklu. Prepoznavnost je zgradil z izborom motivike in načinom slikanja, ki se približujeta ljudski likovni ustvarjalnosti. Nenehen vir, s katerim se je oplajal vso ustvarjalno pot, je črpal iz doživljanja NOB in motivike štajerske krajine, vasi in podob kmečkega življenja. Vidičevo izbiro elementarne slikarske poteze in motivike lahko razumemo kot zbliževanje s prvinskim, tako v naravi kot človeku. Vendar se za poenostavljeno potezo in okornim videzom skriva kompleksna sporočilnost. V zrelem opusu prepoznamo šopke suhega cvetja, »avtoportretnega petelina« in druge predmete izginjajoče etnografske dediščine Prlekije, ki jih je upodabljal z mero melanholije, fantastike in nadrealizma. ## Janez Vidic v javnem prostoru mesta Maribor Naj ob 100. obletnici rojstva Janeza Vidica Mariborčane spomnimo, da lahko umetnikova dela, ki jih je opremil z motivno različnim, barvitim, a stilno prepoznavnim stenskim slikarstvom, srečujemo vsak dan v notranjostih javno dostopnih prostorov: zanimivo veduto našega mesta iz leta 1957 (danes Mladinska knjiga) in del fantastične krajine z luno in soncem v nekdanji trgovini s čevlji Košuta, 1966; razgibanega Merkurja, ki se kopa v zlati barvi na Ekonomski poslovni fakulteti, 1962; slikarju ljub motiv mladosti in otroštva na osnovni šoli Franca Rozmana Staneta, 1962, in Angela Besednjaka, 1968. Delno vidna je njegova tipična barvno intenzivna domišljijska poslikava z motivi suhega cvetja in grmičevja s petelinom na Grajskem trgu v nekdanji poslovalnici Mestne hranilnice (danes trgovina Spar) iz leta 1967. V bližini Lutkovnega gledališča Maribor si lahko v preddverju kopališča Pristan ogledamo prizore z naslovom Štirje letni časi iz leta 1972, ki sta jih ustvarila skupaj s sinom Matjažem Vidicem, v preddverju regionalnega RTV centra pa kompozicijo fantastičnih živali, glasbil in figur. Žal moramo zapisati, da je zaradi malomarnosti lastnikov več slikarjevih vrhunskih del uničenih, zato ob tej priložnosti ponovno pozivamo javnost in stroko, da skupaj preprečimo nesprejemljivo in nerazumno razvrednotenje vrhunskih umetnostnih del in jih primerno zaščitimo za bodoče rodove. ## Janez Vidic (1923–1996) in France Prešeren (1800–1849) Kaj povezuje slikarja Janeza Vidica s pesnikom Francetom Prešernom? Slovenija je ena redkih držav, ki pomen kulture potrjuje s praznikom. Izbrali smo 8. februar, dan smrti pesnika Franceta Prešerna, ki je s svojo Zdravljico bodril nacionalno zavest in povzdignil slovenski jezik na evropsko raven. 8. februar je tudi dan, ko se je rodil slikar Janez Vidic. Naključje? Za Janeza Vidica verjetno ne, saj je Vidic v času druge svetovne vojne, leta 1944, dobil priložnost, da ilustrira bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice. Odkritje talenta ob ustvarjanju ilustracij je bilo avtorju tako velika spodbuda, da se je v celoti posvetil likovni umetnosti. Na to pot se je podal po osvoboditvi na novo ustanovljeni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je najprej diplomiral iz slikarstva, nato pa končal specializacijo iz zidnega slikarstva. Janez Vidic bi 8. februarja 2023 praznoval svoj 100. rojstni dan. Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, se Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor z izborom del iz svojih zbirk poklanjajo stoletnici rojstva priznanega ustvarjalca Janeza Vidica. Ob tej priložnosti smo za javnost pripravili posebno ponudbo – **ogled dveh muzejev za ceno ene vstopnice. **Akcija traja **od 3. februarja do 4. aprila 2023. **Vstopnico lahko kupite na obeh lokacijah in z eno obiščete Umetnostno galerijo Maribor in Lutkovni muzej Maribor. ### GLOBOKA MODRINA SI URL: https://www.minoriti.si/razstave/globoka-modrina-si _Termin: 2022-12-03 – 2023-01-13 · Lokacija: Sodni stolp · Avtorji: Natalija R. Črnčec, Nina Šulin, Juneshelen_ **Ustvarjeni svetlobni prostor je redka priložnost, kjer lahko odložimo težo sveta, se prepustimo globoki modrini in v valovanju spokojnosti pogledamo vase.** Globoka MODRINA si spodbuja iskrenost in kontemplacijo v zaznavni čutnosti in nam zrcali našo lastno podobo nazaj. Nina Šulin je tkalka prostora, ki s konstrukcijo črtnega tkanja spontano, v odnosu do prostora in trenutka, ustvari ožilje lebdečih temeljev. Natalija R. Črnčec s poslikanimi kroglami vstopi v polje stkanega ožilja in vzpostavi telo prostora. Ob spoju obeh svetov se odpre portal v globoko modrino, ki naenkrat preseže meje strukture in telesa in postane brezmejni in breztežnostni prostor subtilne senzibilnosti čutil. Premikajoči očesni pogled slika neskončne, spreminjajoče se podobe slik, ki se nam vtisnejo v spomin, medtem ko lebdimo skozi prostor. Čutni vidnosti se pridruži zvočni svet Juneshelen, ki objame in prepoji celotni prostor, insvetovi se začnejo zlivati drug v drugega. V zamaknjenost in globino modrine nas takoprestavljajo trije svetovi, ki se spajajo v eno jedro in v njegovem stičišču dajejoživljensko moč svetlobnemu prostoru. Svetlobni prostor pridobi na lastni avri, na lastniobstojnosti in navzočnosti. Zaživi in bije samostojno in vrača pogled v gledalčeve oči insrce. Ob vsakem koraku in trenutku si. Ne v pričakovanje, le v obstoječi bit je usmerjenobstoj občutljivosti in individualne resničnosti. Spoj med živečim svetlobnim prostorom ingledalcem, ki se je za kratek čas vzpostavil v Sodnem stolpu na levem bregu reke Drave, nastako vabi, da vstopimo globoko v MODRINO. **PRODUKCIJA**: Nina Šulin, Natalija R. Črnčec, Juneshelen --- **FOTO**: Matjaž Wenzel --- **KOPRODUKCIJA: **Narodni dom Maribor - Vetrinjski dvor --- **SOORGANIZACIJA**: Nina Šulin, Natalija R. Črnčec, Juneshelen