Rosa. Zemlja ∞ Kozmos

Kustosinja • Andreja Borin

Na tokratni razstavi predstavlja več samostojnih del (video performans, zvočna skulptura, performativni printi), ki jih poveže v vizualno in zvočno celoto, tenkočutno uglašeno z ambientom srednjeveškega stolpa. Osrčje ustvarjanja Petre Kapš tvorijo nenavadne prakse kot so: globoko poslušanje, prestrezanje komaj zaznavnih premikov v materiji, tiho sobivanje z bitji zemlje, zraka in vode, fizični performativni rituali, prevajanje nematerialnih izkušenj v likovne podobe, zvočni performansi s kamninami in zvokom, performativna fotografija … 

Petra Kapš se potaplja na dah. Opremljena le z mikrofonom in svojim telesom se spušča do največjih globin zemeljskega, da bi nato z dna oceana, izpod triglavskega ledenika, z roba Vezuva  ali skozi pohorski pragozd pogledala navzgor – vse do zvezdnih meglic, vse do kozmičnega zvena enosti. V pritličju Sodnega stolpa spust v zemeljsko sfero zastopa video-zvočni performans Privlačnost. Petrifikacija. Inspiracijo zanj je umetnica našla v poetično enigmatičnem prostoru pohorskega pragozda v bližini slapa Šumik.

V tem delu umetnica raziskuje odnose bližine z vodnim telesom in telesom kamenin. V prvem nadstropju Sodnega stolpa je predstavljena avtoričina intermedijska zvočna skulptura in večkanalna kompozicija SELINI, instrument tišine, ki se ukvarja s transformacijami agregatnih stanj vode, taljenjem ledenikov ter geofonijo – globokim poslušanjem Zemlje ter njene mineralne snovnosti. Nekoliko odmaknjeni od sten lebdijo skeni, ki so performativne kamnito-kozmične podobe, ustvarjanje v ritmu luninih ciklov s pomočjo skenerja, zrcala, kamnov in z umetničinim telesom.

Na balkonu Sodnega stolpa imajo svoje mesto video dela iz projektov Nepovratna zanka in Kristalinična telesa, ki so poetična animacija številnih fotografij posnetih na lokaciji ledenika Skuta in Triglav. V tem delu se umetnica ne dotika le materialnega taljenja ledenikov, temveč se spušča do globljih in celo mističnih ravni obstoja. Poglablja se v globoko občutenje ledeniških teles, (danes na robu obstoja), ki so tako sprejemniki kozmičnega kot oddajniki lastne zvočnosti.

V strešno kupolo Sodnega stolpa bo prostorsko umeščena nova zvočna kompozicija grškega zvočnega umetnika Nikosa Sotirelisa. Kozmična sevanja prevladujejo v prostoru okoli nas kot neslišne frekvence v vesolju. Planeti, črne luknje in antropogene radijske transmisije proizvajajo zvoke, ki so zunaj slišnega obsega človeškega ušesa in potujejo skozi vesolje. Izhodišče prostorske umestitve zvočnega polja je oblika sonične kupole z žarčenjem in gibanjem zvoka skozi prostor. V odprtem ambientu Sodnega stolpa se zvočne kompozicije Petre Kapš in Nikosa Sotirelisa srečujejo, prepletajo, intervenirajo ena v drugo in ustvarjajo novo kozmično realnost.

Temeljna konceptualna os razstave je kozmična kača, Zemlja Kozmos, so vibracije in frekvence, ki vplivajo na nas in svet okoli nas, a ostajajo (večinoma) nevidne in neslišne.

organizacija in koprodukcija • UGM | Umetnostna galerija Maribor
dodecaOTTO ambisonični sistem • HEKA in Kuber
podpora • Mauricio Valdés San Emeterio, PiNA, Borut Jerman
partnerja projekta • Kulturna četrt Minoriti in Lutkovno gledališče Maribor

Foto • Petra Kapš, OR poiesis, sken, arhiv umetnice