Zemljevid spominov: Polifonija neizrečenega

Projekt združuje 179 spominov, vezanih na različne lokacije v mestu. Ti spomini ne ločujejo med starostjo, spolom, izobrazbo ali družbenim položajem pripovedovalcev. Drug ob drugem stojijo glasovi mladih in starejših, delavcev in profesorjev, mater in otrok, priseljencev iz različnih obdobij in staroselcev. Vsak glas ostaja samostojen, skupaj pa ustvarjajo polifonijo mesta.

Projekt ne išče zgolj lepih in zabavnih zgodb. Tako kot življenje samo vsebuje tudi pripovedi o izgubah, osamljenosti, bolečini, nasilju, družbenih neenakostih, drugačnih navadah, krivicah in prelomnih življenjskih trenutkih. Nekateri spomini so nežni in navdihujoči, drugi komični in zabavni, tretji spet pretresljivi, četrti pa na videz povsem vsakdanji. Namen projekta ni ustvarjati idealizirane podobe mesta, temveč pokazati življenje v vsej njegovi kompleksnosti.

Prav skozi te zgodbe se razkrivajo vrednote, ki oblikujejo skupnost. Včasih skozi njihovo prisotnost, včasih skozi njihovo odsotnost. Govorijo o zaupanju in izdaji, pripadnosti in izključenosti, pogumu in strahu, ljubezni in izgubi, medsebojni pomoči, prijateljstvu in družini. Sprašujejo nas, kakšni ljudje smo bili, kakšni smo danes in kakšni želimo postati.

Za Majo Pegan zbiranje spominov ni zgolj raziskovanje mesta, temveč predvsem srečevanje z ljudmi.

Eden največjih privilegijev, ki jih lahko doživiš kot človek, je trenutek, ko ti nekdo zaupa svojo zgodbo. Ko nekdo deli svoj spomin, ti ne podari le podatka o preteklosti. Podari ti del sebe. Takšni pogovori nas opomnijo, kako ranljivi smo kot posamezniki in kako zelo je pomembna je medsebojna podpora in zavedanje da smo v resnici ena skupnost.

Polifonija kot plankton

Naslov projekta izhaja iz dveh podob, ki govorita o isti stvari: posamezniku kot delu skupnosti.

Tako kot v glasbi polifonija nastane iz številnih samostojnih glasov, ki skupaj ustvarijo skladbo, tudi mesto sestavljajo zgodbe njegovih prebivalcev. Hkrati se projekt navezuje na plankton, droben in skoraj neviden svet organizmov, ki omogočajo življenje celotnemu vodnemu ekosistemu. Maribor kot mesto ob Dravi nosi tudi to simboliko. Tako kot pod gladino reke obstaja svet planktona, pod površjem vsakdanjega življenja obstajajo zgodbe, izkušnje in spomini ljudi, ki oblikujejo identiteto mesta.

Instalacija v prostoru Minoritske cerkve je sestavljena iz množice petrijevk (gojilnic) z QR-kodami, ki obiskovalce vodijo do posameznih spominov. Vsaka petrijevka vsebuje eno svetlobno točko, ki predstavlja en glas, eno zgodbo in eno življenjsko izkušnjo. Cerkev je namenoma potopljena v temo, zato se te svetlobne točke kažejo kot drobni organizmi v prostoru. Posamezna svetloba je majhna in krhka, skupaj pa ustvarjajo živ organizem skupnosti.

Obiskovalec med njimi raziskuje zgodbe ljudi, ki so bili pripravljeni deliti del svojega življenja, in skozi njihove pripovedi ne spoznava zgolj mesta, temveč predvsem njegove prebivalce. Tako razstava postaja prostor srečevanja med pripovedovalcem in poslušalcem, med preteklostjo in sedanjostjo, med neznanci, ki se morda nikoli ne bodo srečali, a so povezani skozi isto mesto.

Izbira Minoritske cerkve ni naključna. Gre za prostor, ki je bil skozi stoletja namenjen povezovanju skupnosti. Tudi projekt izhaja iz prepričanja, da nas kljub razlikam v starosti, veri, političnih pogledih ali življenjskih navadah povezuje skupna zgodovina, skupni prostor in sposobnost poslušanja drug drugega.

Polifonija spominov zato ni zgolj razstava o preteklosti Maribora. Je povabilo k poslušanju, razumevanju in srečevanju. Vsak spomin predstavlja droben delček celote, ki sam zase morda deluje nepomembno, skupaj pa razkrivajo živi organizem mesta.

Arhiv prihodnosti

Vsi zbrani spomini bodo trajno hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer bodo ostali kot pričevanja časa za prihodnje generacije. Ne kot dokončna zgodovina mesta, temveč kot zbirka človeških glasov, skozi katere bodo lahko prihodnji rodovi razumeli, kako so ljudje živeli in razmišljali.

Označevanje vsebin

Vsaka QR-koda vsebuje barvno oznako, ki označuje temo spomina. Vsebine, označene z rdečo barvo, niso priporočljive za otroke, mlajše od 12 let.

Spremljevalni program

12. januar 2027 ob 17.00
Dihalne vaje z Mojco Kasjak in Polifonijo spominov

14. januar 2027
Spominjanje z Majo – pogovor ob čaju

19. januar 2027
Spominjanje z Majo – pogovor ob čaju

Sodelujoči

Avtorica projekta: Maja Pegan
Vodja tehnike: Monika Pocrnjić in Gašper Bohinec
Tehnična podpora: Anika Oder
PR podpora: Anika Oder
Grafično oblikovanje: Beti Trstenjak

Koproducenta: Lutkovno gledališče Maribor in Kulturna četrt Minoriti
Projekt so-financira Mestna občina Maribor.

"Dragi pripovedovalci hvala, ker ste svoje spomine zaupali skupnosti. Brez vaših glasov Polifonija spominov ne bi obstajala."

Otvoritev razstave
četrtek, 17. 12. 2026, ob 17.30. Na dan otvoritve je razstava odprta do 20.00.

Urnik odprtja razstave
Razstava bo na ogled od 17. 12. 2026 do 22. 1. 2027, od četrtka do nedelje med 17.00 in 20.00, ter od 21. do 23. 12. 2026, prav tako med 17.00 in 20.00. Razstava bo zaradi praznikov zaprta 24., 25. in 31. 12. 2026 ter 1. 1. 2027.

Vstop je prost.